Odpre se v novem zavihku

Dolgi covid: kaj spremeni raziskava Stanforda na 245 milijonih pacientov

Kazalo vsebine

Zdravnik s pacientom pregleduje krvne izvide pri dolgem covidu po raziskavi Stanforda o dolgotrajnih simptomih

⚕️ Ta članek je zgolj informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom. O svojih izvidih se vedno posvetujte z zdravnikom.

Ali je dolgi covid res tako pogost in tako dolgotrajen, kot so kazale prejšnje raziskave? Raziskava Univerze Stanford, ki je bila 27. oktobra 2026 objavljena na spletu v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), sili k ponovnemu premisleku. Raziskovalci so pregledali 14,4 milijarde zahtevkov zavarovalnicam za približno 245 milijonov Američanov in ugotovili, da večina dolgoročnih posledic, ki so jih pripisovali virusu, verjetno izhaja iz napake v načinu primerjave pacientov. Previdno poudarjajo, da to ne pomeni, da dolgi covid ne obstaja. V nadaljevanju razložimo, kaj raziskava pokaže, česa ne pokaže in katere preiskave lahko zdravnik naroči, ko simptomi po okužbi ne izzvenijo.

Kaj je ugotovila raziskava Stanforda

Raziskava je ugotovila, da je velik del posledic, pripisanih covidu, posledica pristranske primerjave. Številne velike raziskave so ljudi s pozitivnim testom na covid-19 primerjale z ljudmi brez znane okužbe, ne glede na to, ali so se sploh kdaj testirali. Težava je v tem, da ljudje, ki se testirajo, niso enaki tistim, ki se ne. Pogosteje hodijo k zdravniku in imajo morda že zdravstvene težave. Zato so lahko bolezni, ki z virusom niso povezane, videti kot posledice covida-19.

Skupina, v kateri so bili Hamed Nilforoshan, Jure Leskovec, Stefan Wager in Steven Goodman, je uporabila drugačno primerjavo. Opazovala je samo ljudi, ki so se testirali, in primerjala tiste s pozitivnim izvidom s tistimi z negativnim. Pri 614 zdravstvenih izidih, spremljanih dve leti, je bilo virusu z vsako metodo mogoče pripisati naslednje število težav:

Čas po okužbiObičajna metoda (primerjava z netestiranimi)Nova metoda (pozitivni proti negativnim na testu)
1 do 4 mesece262 zdravstvenih težav43 (83,5 % manj)
4 do 12 mesecev2865 (98,2 % manj)
1 do 2 leti3690

Za preverjanje pristopa so raziskovalci uporabili tudi „negativne kontrole“, dogodke, ki jih virus ne more povzročiti, na primer udar strele, ugrize psov in strelne rane. Običajna metoda je nekatere od njih povezala s covidom-19, nova ne. Med najpomembnejšimi posledicami, ki jih je raziskava potrdila, so bile bolezen mišic (miopatija), pljučnica, ki je ne povzroča tuberkuloza, in druge težave z dihanjem, vključno s sesedenim pljučnim krilom (pnevmotoraks).

Česa raziskava ne trdi

„To ne pomeni, da je dolgi covid za 98 odstotkov redkejši,“ je v obvestilu Stanforda povedal Leskovec, slovenski računalničar, ki dela na Stanfordu. Raziskava kaže, da način primerjave spremeni, kaj lahko z gotovostjo pripišemo virusu. Ne zanika pa tega, kar pacienti doživljajo.

  • Zahtevki zavarovalnicam slabo zajamejo utrujenost in „možgansko meglo“, ker teh težav pogosto ne diagnosticirajo ali ne šifrirajo. Prav ti pa sodijo med najpogostejše simptome dolgega covida.
  • Avtorji priznavajo, da njihova metoda nekatere posledice morda nekoliko podceni.
  • Simptomi, ki trajajo več kot leto dni, so lahko resnični; negotovo ostaja, ali jih neposredno povzroča virus.
  • Epidemiolog Steven Goodman meni, da je dolgi covid morda bolj podoben drugim povirusnim sindromom, kot so mislili doslej.

Kako je dolgi covid opredeljen

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) stanje po covidu-19, splošno imenovano dolgi covid, opredeli kot nadaljevanje ali pojav novih simptomov 3 mesece po okužbi s SARS-CoV-2, ki trajajo vsaj 2 meseca in jih ni mogoče pojasniti z drugim vzrokom. V ZDA so nacionalne akademije znanosti (NASEM) leta 2024 predlagale podobno opredelitev: kronično stanje po okužbi s SARS-CoV-2, ki traja vsaj tri mesece in lahko prizadene enega ali več organskih sistemov. Pozitiven test ni pogoj, prav tako ni laboratorijske preiskave, ki bi dolgi covid potrdila. V praksi zdravniki najprej iščejo druge razlage za simptome, raziskovalni programi, kot je ameriški RECOVER, pa še proučujejo, kdo zboli in zakaj.

Katere preiskave lahko pomagajo?

Nobena krvna preiskava ne more diagnosticirati dolgega covida. Laboratorijske preiskave se uporabljajo za iskanje drugega vzroka simptomov, kar je prav osrednje sporočilo raziskave Stanforda. Glede na vaše simptome lahko osebni zdravnik začne z naslednjimi preiskavami:

Druge preiskave so odvisne od simptomov, na primer kreatin-kinaza (CK) pri bolečinah ali šibkosti mišic ali preiskava D-dimera ob sumu na krvni strdek. Pri dolgotrajni utrujenosti vas skozi običajne preiskave vodi naš članek o krvnih preiskavah pri utrujenosti. Večino teh izvidov boste videli tudi na portalu zVEM, vendar so izvidi biokemičnih preiskav tam pogosto vidni šele po 30 dneh, zato jih je najbolje pregledati skupaj z zdravnikom.

Kaj to pomeni za vas

Če imate po covidu-19 še vedno simptome, ta raziskava ne pomeni, da si jih domišljate. Prinaša pa dve koristni sporočili. Prvič, vsak simptom, ki ne izzveni, si zasluži pregled, ker ima lahko drug, ozdravljiv vzrok, na primer slabokrvnost, sladkorno bolezen, bolezen ščitnice ali pomanjkanje železa. Drugič, obravnava dolgega covida je še vedno predvsem lajšanje simptomov: postopna vrnitev k dejavnostim, rehabilitacija dihanja ali voha in podpora duševnemu zdravju, ki jo usklajuje vaš osebni zdravnik in vas po potrebi z napotnico usmeri k specialistu.

Najnovejša znanstvena dognanja

Poleg vprašanja, kako pogost je, raziskave skušajo razumeti, kaj se dogaja v telesu ljudi, ki ne ozdravijo. Švicarska raziskava, objavljena leta 2024 v reviji Science, je izmerila na tisoče beljakovin v krvi pacientov, ki so jih spremljali eno leto. Pri ljudeh z aktivnim dolgim covidom je del imunskega sistema, imenovan „komplement“, ki običajno pomaga v boju proti mikrobom, ostal nenormalno vklopljen. Skupina je odkrila tudi znake poškodb malih krvnih žil in aktivacije trombocitov, celic, ki sodelujejo pri strjevanju krvi.

Kaj to pomeni za vas: ti kazalniki še niso rutinske preiskave in noben laboratorij danes z njimi ne more diagnosticirati dolgega covida. Kažejo pa pot k prihodnjim krvnim testom in bolj ciljnemu zdravljenju. Raziskava Stanforda pa kaže, da je za odgovor, ali težavo res povzroča virus, način primerjave pacientov enako pomemben kot njihovo število. Sorodna smer raziskav proučuje ponovno aktivacijo drugih virusov, na primer virusa Epstein-Barr, o kateri smo pisali v članku o reaktivaciji EBV po covidu.

Kdaj k zdravniku

  • Če simptomi trajajo več kot štiri tedne po covidu-19: utrujenost, težko dihanje, razbijanje srca, težave s spominom ali zbranostjo, izguba voha.
  • Če se simptomi poslabšajo že po lahkem naporu ali vam onemogočajo delo.
  • Takoj, s klicem na 112, ob bolečini v prsih, nenadni zasoplosti ali težkem dihanju v mirovanju, omedlevici ali bolečini in otekanju ene noge.
  • Če opažate dolgotrajno potrtost ali tesnobo: podpora duševnemu zdravju je del obravnave. V stiski lahko kadar koli pokličete zaupni telefon Samarijan in Sopotnik na 116 123.

Slovarček

  • Dolgi covid: stanje po okužbi s SARS-CoV-2 s simptomi, ki se pojavijo ali nadaljujejo 3 mesece po okužbi in trajajo vsaj 2 meseca (opredelitev SZO); v ZDA kronično stanje, ki traja vsaj tri mesece (opredelitev NASEM iz leta 2024).
  • Pristranskost izbire: napaka, ki nastane, ko se primerjane skupine razlikujejo že od začetka, tu zato, ker ljudje, ki se testirajo, niso enaki tistim, ki se ne.
  • Negativna kontrola: dogodek, ki ga proučevani dejavnik ne more povzročiti; z njim preverijo, da metoda ne najde lažnih povezav.
  • Podatki o zahtevkih zavarovalnicam: zapisi o zaračunani zdravstveni oskrbi, uporabni za zelo velike raziskave, a slabi pri zajemanju simptomov, ki niso diagnosticirani.
  • Komplement: skupina beljakovin v krvi, ki imunskemu sistemu pomaga uničevati mikrobe.

Pogosta vprašanja

Ali raziskava Stanforda pomeni, da dolgi covid ne obstaja?

Ne. Kaže, da imajo lahko številne posledice, ki so jih pripisovali virusu, druge vzroke. Avtorji navajajo, da so simptomi, ki trajajo več kot leto dni, lahko resnični, čeprav je njihova povezava z virusom negotova.

Ali obstaja krvni test za dolgi covid?

Ne. Krvne preiskave pomagajo izključiti druge vzroke, na primer slabokrvnost, sladkorno bolezen, bolezen ščitnice ali pomanjkanje železa. Raziskovalni kazalniki, kot so beljakovine komplementa, niso rutinske preiskave.

Za katere preiskave naj vprašam, če sem po covidu še vedno utrujen?

Zdravnik pogosto začne s krvno sliko, biokemičnimi preiskavami, CRP, feritinom in krvnim sladkorjem, glede na simptome pa doda TSH ali druge preiskave.

Zakaj je utrujenost in možgansko meglo v takšni raziskavi težko zajeti?

Zapisi zavarovalnic vsebujejo predvsem šifrirane diagnoze in posege. Utrujenost in težave z zbranostjo pogosto niso uradno diagnosticirane, zato jih lahko spregledajo.

Viri

Dodatno branje

Razumite svoje izvide krvi z AI DiagMe

Se po covidu še vedno ne počutite dobro in imate izvide, ki jih ne znate brati? AI DiagMe v nekaj minutah vsako vrednost vaše krvne preiskave razloži v preprostem jeziku, da greste na naslednji pregled z jasnimi vprašanji.

Uredniška ekipa

  • AI DiagMe

    Avtor

    Ekipa AI DiagMe združuje zdravnike, klinične strokovnjake in medicinske urednike. Naše članke pišejo strokovnjaki za zdravstveno komunikacijo, nato pa jih pregledajo in potrdijo zdravniki našega znanstvenega odbora, ki ga sestavljajo bolnišnični zdravniki, dejavni na področjih, kot so hematologija, endokrinologija in splošna medicina. Julien Priour, ki vodi uredniško delo, ima MBA šole HEC Paris, za znanstveno pisanje in objavljanje pa se je usposobil pri francoskem Nacionalnem raziskovalnem inštitutu za trajnostni razvoj (IRD, FUN-MOOC, 2026). Vsaka vsebina temelji na veljavnih kliničnih smernicah in strokovno recenziranih medicinskih objavah.

    E-pošta Spletna stran
  • Julien Priour

    Uredil

    Soustanovitelj in izvršni direktor AI DiagMe · Višji medicinski urednik · Diplomant HEC Paris

    Julien Priour is a senior medical editor at AI DiagMe, where he oversees the editorial line and the fact-checking process. A graduate of HEC Paris, he has 3 years of experience in health publishing and was trained in scientific writing and publishing by the French National Research Institute for Sustainable Development (IRD, FUN-MOOC, 2026). He makes sure that every article follows current medical guidelines and is reviewed and validated by a physician from the scientific and ethics committee. He sets the sourcing standards (HAS, Ameli, INSERM…) and the review standards applied across the entire site.

    E-pošta LinkedIn
  • dr. Claude Tchonko

    Strokovni pregled

    Dr. Claude Tchonko is a hematologist, in practice since 2013, currently working at Clinique Mas de Rochet (Castelnau-le-Lez, France). With an international background, he specializes in the management of hematologic malignancies (leukemias, lymphomas, myelomas), with particular expertise in autologous stem cell transplantation, CAR-T cell therapy and the optimization of care pathways in onco-hematology.

    Author of a reference work, “Lymphoid Hematologic Malignancies in Mali”, he combines clinical practice with active involvement in projects developing technology solutions for healthcare.

    He holds a State Doctorate in Medicine (Faculty of Medicine of Bamako, 2006) and completed his training with a Certificate of Specialized Studies in Bioclinical Hematology (Abidjan-Cocody, 2010) and several university diplomas: a DFMS in Hematology and an inter-university diploma (DIU) in Onco-Hematological Cytogenetics (Grenoble), as well as a university diploma (DU) in major sickle cell disease (UPEC).

    dr. Claude Tchonko LinkedIn

Sorodni članki

Kmalu