Odpre se v novem zavihku

Crohnova bolezen in krvni test: protitelesa se spremenijo 10 let pred diagnozo

Kazalo vsebine

Epruveta z vzorcem krvi v laboratoriju med raziskavo protiteles pri Crohnovi bolezni

⚕️ Ta članek je zgolj informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom. O svojih izvidih se vedno posvetujte z zdravnikom.

Ali lahko Crohnova bolezen pusti sled v krvi že dolgo pred prvimi krči v trebuhu ali nujnim odhodom na stranišče? Raziskava, predstavljena 19. oktobra 2026 na kongresu UEG Week v Barceloni, največjem evropskem gastroenterološkem srečanju, kaže, da lahko. Mednarodna skupina raziskovalcev je s preiskavo vzorcev krvi, ki so bili več let shranjeni, odkrila vzorce protiteles, povezane s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), do 10 let pred diagnozo. Gre za raziskovalno ugotovitev, ne za preiskavo, ki bi jo že lahko naročili. V nadaljevanju razložimo, kaj je raziskava pokazala ter kaj vam običajni krvni test pri Crohnovi bolezni danes lahko pove in česa ne.

Kaj je pokazala raziskava s kongresa UEG Week 2026

Crohnova bolezen se v krvi napove več let vnaprej: pri ljudeh, ki so pozneje zboleli, so se protitelesa razlikovala od zdravih že desetletje pred diagnozo. Raziskavo je vodil dr. Arno Bourgonje z Univerzitetnega medicinskega centra Groningen na Nizozemskem, opravil pa jo je med raziskovalnim bivanjem na Icahn School of Medicine at Mount Sinai v New Yorku. Skupina je uporabila banko seruma ameriške vojske, kjer več let hranijo kri, odvzeto ob rednih pregledih vojakov. Analizirali so 2.000 vzorcev 500 ljudi: 200, ki so pozneje zboleli za Crohnovo boleznijo, 200, ki so zboleli za ulceroznim kolitisom, in 100 primerljivih ljudi, ki so ostali zdravi. Vsaka oseba je imela štiri vzorce, odvzete ob diagnozi ter približno dve, štiri in deset let prej.

Vsak vzorec so preverili proti približno 357.000 delčkom bakterij, virusov, živil in človeških beljakovin. Ljudje, ki so bili na poti k KVČB, so imeli ožji nabor protiteles kot zdravi, jasne razlike pa so bile vidne že deset let pred diagnozo.

  • Pri poznejši Crohnovi bolezni so bila višja protitelesa proti virusom iz družine herpesvirusov (med njimi virus Epstein-Barr) in proti flagelinu, beljakovini, s katero se nekatere črevesne bakterije premikajo. To je veljalo zlasti za ljudi, ki so pozneje imeli zapleten potek ali bolezen v ileumu.
  • Odziv na nekatere bakterije z ovojnico, na primer pnevmokoke, je z bližanjem diagnoze postopno slabel.
  • Pri poznejšem ulceroznem kolitisu so naraščala protitelesa proti herpesvirusom in proti lastnim beljakovinam telesa (avtoprotitelesa).

Po navedbah sporočila za javnost s kongresa so računalniški modeli ločili poznejše primere Crohnove bolezni od zdravih ljudi z oceno 0,90, zapleten potek Crohnove bolezni pa napovedali z oceno 0,85; na tej lestvici je 1,0 popoln rezultat, 0,5 pa ustreza metu kovanca. Avtorji delo imenujejo dokaz koncepta: vzorce morajo najprej potrditi v drugih, bolj raznolikih skupinah, ki jih spremljajo dlje časa, in jih preoblikovati v cenovno dostopno laboratorijsko preiskavo, preden bi jih lahko uporabljali v praksi. Opisni del raziskave je bil objavljen julija 2026 v reviji Gut.

Najnovejša znanstvena dognanja: Crohnova bolezen se začne pred simptomi

Ta raziskava se pridružuje vrsti novejših raziskav, ki kažejo v isto smer: Crohnova bolezen ima tiho, „predklinično“ obdobje. Pregled iz leta 2023 v reviji Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology ga opisuje kot zaporedje stopenj, od podedovanega tveganja do vnetja, ki se tiho stopnjuje, preden ga kdo začuti.

Pojavlja se več možnih krvnih vzorcev:

  • Beljakovine v krvi. Skupina pod švedskim vodstvom je leta 2024 v reviji Gastroenterology poročala, da lahko nabor beljakovin, od katerih je veliko povezanih s pregradno vlogo črevesne sluznice, prepozna ljudi, ki bodo pozneje zboleli za Crohnovo boleznijo. Analiza britanske zbirke UK Biobank iz leta 2025 v reviji Nature Communications je beljakovinski signal zaznala celo 16 let pred diagnozo.
  • Protitelesa proti črevesnim bakterijam. Pri zdravih starših, bratih, sestrah in otrocih bolnikov s Crohnovo boleznijo je kanadska raziskava, objavljena leta 2026, povezala imunski odziv na en skupni del bakterijskega flagelina z večjo verjetnostjo za razvoj bolezni.
  • Oblika protiteles. Raziskava iz leta 2024 v reviji Nature Immunology je ugotovila, da imajo protitelesa poznejših bolnikov drugačne sladkorne verige, zaradi katerih so bolj vnetna, in to povezala s protitelesi proti kvasovkam (ASCA), ki jih zdravniki že poznajo.
  • Kalprotektin v blatu. Pri sorodnikih brez simptomov je raziskava iz leta 2026 v reviji Gut pokazala, da je vztrajno povišan fekalni kalprotektin pomagal najti zgodnje spremembe Crohnove bolezni pri pregledu črevesa.

Kaj to pomeni za vas: pri vašem zdravljenju se zdaj ne spremeni nič. Ta orodja uporabljajo za izbiro prostovoljcev za preventivne raziskave, na primer raziskave prehrane pri sorodnikih bolnikov. Dolgoročni cilj je ljudi s povečanim tveganjem prepoznati dovolj zgodaj, da bi bolezen upočasnili ali celo preprečili.

Kaj krvni test pri Crohnovi bolezni lahko pokaže danes

Noben posamezen krvni test Crohnove bolezni ne potrdi in je ne izključi. Diagnoza temelji na simptomih, kliničnem pregledu, preiskavah krvi in blata ter pregledu notranjosti črevesa s kolonoskopijo in biopsijo ali s slikovnimi preiskavami. Ameriški inštitut NIDDK navaja, da krvne preiskave iščejo slabokrvnost, znake okužbe ali vnetja, kot je povišano število levkocitov, in povišan C-reaktivni protein. V Sloveniji osnovne preiskave krvi in blata najprej opravi osebni zdravnik, ki vas nato z napotnico usmeri h gastroenterologu, ko so opravljene preiskave, predvidene za primarno raven. Osnove bolezni opisuje naš celoten vodnik o Crohnovi bolezni.

Če že imate izvide, vam pomagajo tri navade: izvide krvi in blata berite skupaj, spremljajte potek skozi čas namesto ene same številke in iz ene označene vrednosti ne sklepajte sami.

Pozor na zamenjavo z državnim programom Svit: imunokemični test na prikrito krvavitev v blatu, ki ga ljudje med 50. in 74. letom dobijo po pošti, je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke, ne Crohnove bolezni. Negativen izvid Svit zato ne izključi vnetne črevesne bolezni.

Katere preiskave lahko bolezen spremljajo ali nanjo opozorijo?

Bolezen najbolje spremljata kombinacija krvnih preiskav (hemogram, CRP, feritin) in fekalni kalprotektin, ki neposredno odraža vnetje v steni črevesa.

PreiskavaKaj meriNa kaj lahko opozori
Hemogram (krvna slika)Eritrocite, levkocite, trombociteSlabokrvnost zaradi krvavitve ali slabe absorpcije; povišane trombocite ali levkocite ob vnetju
C-reaktivni protein (CRP), na izvidu v mg/LVnetje v telesuAktiven zagon bolezni, čeprav je pri nekaterih ljudeh lahko normalen
Feritin (µg/L), vitamin B12 (pmol/L), albuminZaloge železa, absorpcijo, prehranjenostPomanjkanja, ki so pogosta, ko je prizadet ileum ali vnetje traja dlje
Fekalni kalprotektinVnetje v steni črevesaVnetje črevesa namesto sindroma razdražljivega črevesa; uporaben za spremljanje
Protitelesa ASCA in ANCAProtitelesa proti kvasovki ali proti nekaterim levkocitomV nejasnih primerih namig v smeri Crohnove bolezni ali ulceroznega kolitisa; nikoli diagnoza sama po sebi

Več o tem: CRP kot kazalnik vnetja, kako brati krvno sliko, nizek feritin in izvidi kalprotektina v blatu.

Kdaj k zdravniku

K osebnemu zdravniku pojdite, če imate več tednov drisko, ki ne mine, ponavljajoče se bolečine v trebuhu, nepojasnjeno hujšanje, dolgotrajno utrujenost ali ranice in ognojke okoli zadnjika, še posebej če ima bližnji sorodnik KVČB. Tudi nenormalen laboratorijski izvid brez simptomov je vredno mirno pregledati z zdravnikom. Ob hudi bolečini v trebuhu, visoki vročini, ponavljajočem se bruhanju ali močni krvavitvi iz danke pokličite 112 ali pojdite na urgenco.

Slovarček

  • Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB): skupina dolgotrajnih črevesnih bolezni, ki vključuje Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis.
  • Predklinično obdobje: čas, ko se bolezen v telesu že razvija, a še ne povzroča simptomov.
  • Protitelesa: beljakovine, ki jih imunski sistem izdela, da prepozna mikrob ali drugo snov.
  • Flagelin: beljakovina, ki tvori bičku podoben izrastek, s katerim se nekatere bakterije premikajo.
  • Ileum: zadnji del tankega črevesa, ki je pri Crohnovi bolezni pogosto prizadet.
  • Fekalni kalprotektin: beljakovina, izmerjena v blatu, ki odraža vnetje v črevesu.

Pogosta vprašanja

Ali lahko že zdaj opravim krvni test, ki pove, ali bom zbolel za Crohnovo boleznijo?

Ne. Vzorci protiteles in beljakovin iz teh raziskav so raziskovalna orodja. Noben laboratorij ne ponuja rutinske preiskave, ki bi napovedala Crohnovo bolezen.

Ali normalen krvni izvid izključi Crohnovo bolezen?

Ne vedno. CRP in krvna slika sta lahko normalna, tudi ko je črevo vneto. Fekalni kalprotektin in pregled notranjosti črevesa dopolnita sliko.

Moj oče ali mama ima Crohnovo bolezen. Ali naj se testiram?

Rutinskega presejanja za sorodnike ni. Vaše tveganje je večje od povprečnega, vendar večina sorodnikov nikoli ne zboli. Če imate črevesne težave, osebnemu zdravniku povejte za bolezen v družini.

Ali protitelesa ASCA zadostujejo za diagnozo Crohnove bolezni?

Ne. V nekaterih primerih lahko nakažejo smer, vendar niso dovolj zanesljiva, da bi sama potrdila ali izključila bolezen.

Zakaj se v tej raziskavi pojavi virus Epstein-Barr?

Poznejši bolniki so se na ta zelo pogost virus odzvali močneje. To kaže na imunski sistem, ki je že iz ravnovesja, ne dokazuje pa, da virus povzroča Crohnovo bolezen.

Viri

Dodatno branje

Razumite svoje izvide krvi z AI DiagMe

Imate izvid s CRP, feritinom ali krvno sliko in niste prepričani, kako ga brati? AI DiagMe v nekaj minutah vsako vrednost razloži v preprostem jeziku, da greste na naslednji pregled z jasnimi vprašanji.

Uredniška ekipa

  • AI DiagMe

    Avtor

    Ekipa AI DiagMe združuje zdravnike, klinične strokovnjake in medicinske urednike. Naše članke pišejo strokovnjaki za zdravstveno komunikacijo, nato pa jih pregledajo in potrdijo zdravniki našega znanstvenega odbora, ki ga sestavljajo bolnišnični zdravniki, dejavni na področjih, kot so hematologija, endokrinologija in splošna medicina. Julien Priour, ki vodi uredniško delo, ima MBA šole HEC Paris, za znanstveno pisanje in objavljanje pa se je usposobil pri francoskem Nacionalnem raziskovalnem inštitutu za trajnostni razvoj (IRD, FUN-MOOC, 2026). Vsaka vsebina temelji na veljavnih kliničnih smernicah in strokovno recenziranih medicinskih objavah.

    E-pošta Spletna stran
  • Julien Priour

    Uredil

    Soustanovitelj in izvršni direktor AI DiagMe · Višji medicinski urednik · Diplomant HEC Paris

    Julien Priour is a senior medical editor at AI DiagMe, where he oversees the editorial line and the fact-checking process. A graduate of HEC Paris, he has 3 years of experience in health publishing and was trained in scientific writing and publishing by the French National Research Institute for Sustainable Development (IRD, FUN-MOOC, 2026). He makes sure that every article follows current medical guidelines and is reviewed and validated by a physician from the scientific and ethics committee. He sets the sourcing standards (HAS, Ameli, INSERM…) and the review standards applied across the entire site.

    E-pošta LinkedIn
  • dr. Claude Tchonko

    Strokovni pregled

    Dr. Claude Tchonko is a hematologist, in practice since 2013, currently working at Clinique Mas de Rochet (Castelnau-le-Lez, France). With an international background, he specializes in the management of hematologic malignancies (leukemias, lymphomas, myelomas), with particular expertise in autologous stem cell transplantation, CAR-T cell therapy and the optimization of care pathways in onco-hematology.

    Author of a reference work, “Lymphoid Hematologic Malignancies in Mali”, he combines clinical practice with active involvement in projects developing technology solutions for healthcare.

    He holds a State Doctorate in Medicine (Faculty of Medicine of Bamako, 2006) and completed his training with a Certificate of Specialized Studies in Bioclinical Hematology (Abidjan-Cocody, 2010) and several university diplomas: a DFMS in Hematology and an inter-university diploma (DIU) in Onco-Hematological Cytogenetics (Grenoble), as well as a university diploma (DU) in major sickle cell disease (UPEC).

    dr. Claude Tchonko LinkedIn

Sorodni članki

Kmalu