Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je 15. julija 2026 objavila drugo izdajo smernic za zmanjšanje tveganja za kognitivni upad in demenco, njeno glavno sporočilo pa je spodbudno: preprečevanje demence je mogoče, saj bi lahko do 45 % primerov po svetu odložili ali preprečili. Velik del tega potenciala je v vsakdanjih dejavnikih zdravja, ki jih lahko vidite na laboratorijskem izvidu: holesterolu, krvnem sladkorju in krvnem tlaku. V tem članku boste izvedeli, kaj so spremenile nove smernice SZO, katere krvne preiskave spremljajo dejavnike tveganja, na katere lahko vplivate, kje jih v Sloveniji opravite in zakaj smernice svetujejo, da se najprej testirate in šele nato posežete po prehranskih dopolnilih.
Kaj v resnici pravijo nove smernice SZO o demenci?
Nove smernice SZO pravijo, da obvladovanje pogostih bolezni skozi vse življenje zmanjša tveganje za demenco. Druga izdaja posodablja priporočila, ki jih je SZO prvič izdala leta 2019, in vključuje dokaze iz zadnjih let. Ohranja osrednjo misel, da demenca ni zgolj stvar starosti ali genov. Prvič dodaja okoljske dejavnike, med njimi zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku, in daje prednost prilagojenim, večdelnim načrtom preprečevanja pred kakršno koli posamezno rešitvijo. Pogosto navajani podatek „do 45 %“ pomeni, da je skoraj polovica primerov demence povezana z dejavniki, ki jih je načeloma mogoče spremeniti. V Sloveniji po ocenah Ministrstva za zdravje živi več kot 40 000 ljudi z demenco, vlada pa je leta 2023 sprejela Strategijo obvladovanja demence do leta 2030, ki med cilji navaja tudi krepitev zdravja (Ministrstvo za zdravje, 2023). Če je tema za vas nova, je koristno najprej razumeti različne vrste demence.
Katere dejavnike tveganja za demenco lahko izmerite s krvno preiskavo?
Več dejavnikov tveganja, ki jih izpostavlja SZO, lahko običajna krvna preiskava ali preprosto merjenje krvnega tlaka pokaže dolgo pred kakršno koli težavo s spominom. Če jih ohranjate v zdravem območju, varujete srce in, kot kaže vse več raziskav, tudi možgane. Spodnja preglednica prikazuje glavne dejavnike in kako jih preverimo; vrednosti so navedene v enotah, ki jih uporabljajo slovenski laboratoriji.
| Dejavnik tveganja | Kako ga preverimo | Zakaj je pomemben za možgane |
|---|---|---|
| Visok krvni tlak | Merjenje krvnega tlaka (obe številki) | Zvišan krvni tlak v srednjih letih je eden najmočnejših spremenljivih dejavnikov tveganja |
| Visok krvni sladkor ali sladkorna bolezen | Glukoza na tešče (mmol/L) in HbA1c (% in mmol/mol) | Dolgotrajno visok krvni sladkor je povezan z večjim tveganjem za demenco |
| Visok LDL holesterol | Lipidogram (LDL, HDL, trigliceridi, v mmol/L) | LDL v srednjih letih je zmerno povezan z demenco mnogo let pozneje |
| Nizek vitamin B12 ali vitamin D | Preiskave vitaminov in prehranskega stanja (B12 v pmol/L, vitamin D v nmol/L) | Odprava resničnega pomanjkanja podpira zdravje živcev in možganov |
| Kronično vnetje | Kazalniki, kot je CRP | Dolgotrajno vnetje lahko prispeva h kognitivnemu upadu |
To so običajne preiskave, ki jih morda že imate v svoji dokumentaciji. V Sloveniji krvni sladkor na tešče in lipidogram preverijo na preventivnem pregledu pri osebnem zdravniku, ki ga opravite od 30. leta dalje vsakih 5 let, brez napotnice (ZZZS, 2025). Ob povečanem tveganju vas lahko napotijo v center za krepitev zdravja (CKZ), kjer potekajo delavnice, kot so „Zvišan krvni tlak“, „Zvišane maščobe v krvi“ in „Zvišan krvni sladkor“ (NIJZ, Program integrirane preventive). Če želite številke podrobneje razumeti, preberite naš vodnik o lipidogramu, preverite razmerje holesterola, spoznajte vrednosti glukoze, preglejte preglednico HbA1c in preberite vodnik o visokem krvnem tlaku. Če vas najbolj skrbi krvni sladkor, preberite tudi naš vodnik o sladkorni bolezni.
Prehranska dopolnila: zakaj SZO pravi, da se najprej testirajte?
SZO ne priporoča jemanja vitaminov B, vitamina E, multivitaminov ali dopolnil omega-3 zgolj za preprečevanje demence, razen če krvna preiskava pokaže, da imate resnično pomanjkanje. To je eno najjasnejših sporočil novih smernic: kaj ne storiti. Povedano preprosto, dopolnilo pomaga le, če vam snovi resnično primanjkuje, sicer prinese strošek, ne pa zaščite. Zato je smiselno najprej preveriti svoje vrednosti: preprosta krvna preiskava lahko pokaže, ali imate nizek vitamin B12 ali vitamin D, preden kupite tablete, ki morda ne bodo storile ničesar. Kaj zajema preverjanje prehranskega stanja, si oglejte v našem pregledu preiskav vitaminov, spoznajte znake pomanjkanja vitamina B12 in razložite si izvid vitamina D v krvi.
Kaj dodajajo najnovejše raziskave?
Smernice SZO temeljijo na obsežni zbirki novejših raziskav. Nekaj ugotovitev pomaga pojasniti, zakaj so zgornje laboratorijske številke pomembne, pri čemer ne pozabite, da večina teh dokazov kaže povezave, ne pa dokaza o vzroku in posledici.
Pregled iz leta 2024 v reviji The Lancet Healthy Longevity je združil desetine raziskav in ugotovil, da peščica pogostih dejavnikov, med njimi visok krvni tlak, izguba sluha, telesna nedejavnost in debelost, pojasni velik delež primerov demence; skupina vsakdanjih dejavnikov tveganja je bila skupaj povezana s približno polovico primerov. Kaj to pomeni za vas: nobena posamezna sprememba ni čudežno zdravilo, seštevanje več zdravih navad pa se resnično pozna.
Analiza bolnišničnih podatkov iz leta 2025 je pokazala, da so imeli ljudje z nizkim LDL („slabim“ holesterolom), pod 70 mg/dL (približno 1,8 mmol/L), za približno četrtino manj primerov demence kot tisti z visokim LDL nad 130 mg/dL (približno 3,4 mmol/L), z majhno dodatno koristjo pri ljudeh, ki so jemali statine. Kaj to pomeni za vas: vrednost LDL, ki jo že dobite v običajnem lipidogramu, je morda pomembna tako za možgane kot za srce. To ni razlog, da bi sami spreminjali zdravila; o tem se pogovorite z zdravnikom.
Ločen pregled iz leta 2024 je pokazal, da imajo možganska kap, demenca in depresija v pozni starosti iste spremenljive dejavnike tveganja, med njimi krvni tlak, krvni sladkor, holesterol in zdravje ledvic. Kaj to pomeni za vas: ena sama rutina, ki je dobra za srce in jo spremljate z nekaj znanimi krvnimi preiskavami, se obrestuje na več načinov hkrati. Če vas zanimajo novejša diagnostična orodja, smo razložili tudi krvni test p-tau217.
Kdaj k zdravniku?
Preprečevanje najbolje deluje, kadar poznate svoje izhodišče. Pregled je vredno opraviti, če vam v odrasli dobi še nikoli niso izmerili krvnega tlaka, krvnega sladkorja ali holesterola, če se demenca pojavlja v vaši družini in želite izhodiščne vrednosti ali če vi ali vaši bližnji opazite spremembe spomina. Osebni zdravnik lahko naroči prave preiskave in, kar je enako pomembno, jih razloži v kontekstu. Previdnost, ki so jo izrazili SZO in strokovnjaki na mednarodni konferenci Alzheimerjevega združenja leta 2026: krvni testi kazalnikov Alzheimerjeve bolezni niso namenjeni presejanju splošnega prebivalstva in ne nadomestijo celovitega zdravniškega pregleda. Če potrebujete nasvet glede demence pri bližnjem, se lahko obrnete tudi na združenje Spominčica.
Slovarček
| Izraz | Pomen |
|---|---|
| Demenca | Skupno ime za trajen upad spomina in mišljenja, ki ovira vsakdanje življenje. |
| Spremenljiv dejavnik tveganja | Dejavnik tveganja, ki ga lahko spremenite, na primer krvni tlak, v nasprotju s starostjo ali geni. |
| LDL holesterol | „Slabi“ holesterol; pri visokih vrednostih se lahko nalaga v žilah. |
| HbA1c | Krvna preiskava, ki pokaže povprečni krvni sladkor v približno treh mesecih; izraža se v % in mmol/mol. |
| Lipidogram | Krvna preiskava, ki meri holesterol in trigliceride. |
| Homocistein | Aminokislina v krvi; visoke vrednosti so povezane s težavami žil in možganov. |
| Kognitivni upad | Postopno slabšanje spomina, pozornosti ali hitrosti mišljenja. |
| Populacijski pripisljivi delež | Delež primerov v populaciji, ki bi se jim morda izognili, če bi dejavnik tveganja odstranili. |
Pogosta vprašanja
Ali lahko res zmanjšate tveganje za demenco?
Ne morete zagotoviti, da nikoli ne boste zboleli za demenco, vendar SZO ocenjuje, da je do 45 % primerov po svetu povezanih z dejavniki, na katere lahko vplivate. Navade, kot so telesna dejavnost, varovanje sluha, nekajenje ter obvladovanje krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola, so dobre za srce in morda pomagajo tudi možganom.
Katere krvne preiskave so pomembne za tveganje za demenco?
Najuporabnejše vsakdanje preiskave so lipidogram za holesterol, glukoza na tešče in HbA1c za krvni sladkor ter merjenje krvnega tlaka. Preiskave vitaminov in prehranskega stanja lahko dodate, če imate simptome ali zdravnik sumi na pomanjkanje. Te preiskave ne diagnosticirajo demence; spremljajo dejavnike tveganja, na katere lahko vplivate.
Ali visok holesterol poveča tveganje za demenco?
Raziskave kažejo, da je visok LDL holesterol v srednjih letih zmerno povezan z večjim tveganjem za demenco leta pozneje in da nižji LDL spremlja manj primerov. Dokazi kažejo povezavo, ne pa trdnega dokaza, vendar je obvladovanje holesterola že tako priporočeno za zdravje srca.
Ali naj jemljem prehranska dopolnila za preprečevanje demence?
SZO odsvetuje jemanje vitaminov B, vitamina E, multivitaminov ali dopolnil omega-3 zgolj za preprečevanje demence, razen če preiskava pokaže pomanjkanje. Smiselno je najprej preveriti svoje vrednosti in dopolnila jemati le, če vam snovi resnično primanjkuje.
Ali sladkorna bolezen povzroča demenco?
Sladkorna bolezen in dolgotrajno visok krvni sladkor sta priznana dejavnika tveganja za kognitivni upad in demenco. Ohranjanje krvnega sladkorja v zdravem območju s prehrano, gibanjem in po potrebi z zdravili lahko pomaga zmanjšati to tveganje, ni pa zagotovilo.
Pri kateri starosti naj začnem?
SZO priporoča pristop skozi vse življenje. Srednja leta, med 40. in 59. letom, so še posebej pomembno obdobje za krvni tlak, holesterol in krvni sladkor, a za spremembe, ki podpirajo zdravje možganov, je le redko prezgodaj ali prepozno. V Sloveniji je prvi preventivni pregled pri osebnem zdravniku na voljo od 30. leta dalje.
Viri
- Ministrstvo za zdravje. Vlada sprejela Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030, 2023. gov.si
- ZZZS. Pravica do storitev osnovne zdravstvene dejavnosti, januar 2025. zzzs.si
- NIJZ. Program integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni: priročnik, 2022. nijz.si
- Spominčica – Alzheimer Slovenija. Kam po diagnozo. spomincica.si
- World Health Organization. Risk reduction of cognitive decline and dementia: WHO guidelines, second edition, 2026. who.int
- National Institute on Aging (NIH). Preventing Alzheimer’s Disease: What Do We Know? nia.nih.gov
- Alzheimers.gov (NIA/NIH). Can I Prevent Dementia? alzheimers.gov
- Stephan BCM, et al. Population attributable fractions of modifiable risk factors for dementia: a systematic review and meta-analysis. The Lancet Healthy Longevity, 2024. doi.org
- Modifiable risk factors for stroke, dementia and late-life depression: a systematic review and DALY-weighted analysis. Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, 2024. doi.org
- Lee M, et al. Low-density lipoprotein cholesterol levels and risk of incident dementia. Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, 2025. consensus.app
Za nadaljnje branje
- Visok holesterol: razumeti, preprečiti in ukrepati
- Razširjen lipidogram
- Alzheimer test pri družinskem zdravniku
- Nizek HDL holesterol
- Sistematski pregled krvi: ali ga res potrebujete?
Razumite svoje laboratorijske izvide z AI DiagMe
Krvni tlak, krvni sladkor in holesterol so med redkimi dejavniki tveganja za demenco, ki jih lahko izmerite in nanje vplivate, stran s številkami pa je težko brati sam. AI DiagMe lipidogram, HbA1c ali preiskave vitaminov spremeni v jasne razlage v preprostem jeziku, da vidite, kje ste, in o čem se pogovoriti z zdravnikom. Pomaga vam razumeti izvide; ne postavlja diagnoze demence in ne nadomešča zdravniškega nasveta.
Prejmite razlago svojih izvidov v nekaj minutah
