Odpre se v novem zavihku

Nov krvni test za raka jajčnikov zazna predrakave spremembe

Kazalo vsebine

Raziskava krvnega testa za raka jajčnikov: zdravnica drži epruveto s krvjo ob shemi maternice, jajcevodov in jajčnikov

⚕️ Ta članek je zgolj informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom. O svojih izvidih se vedno posvetujte z zdravnikom.

Raka jajčnikov največkrat odkrijemo pozno. V začetku povzroča malo jasnih znakov, za ženske s povprečnim tveganjem pa še vedno ni presejalnega testa, ki bi rešil življenja. Raziskovalci inštituta Hoag Family Cancer Institute iz Kalifornije so 10. novembra 2026 v reviji Nature Medicine objavili raziskavo o krvnem testu za raka jajčnikov, ki zazna majhno molekulo RNK z imenom Tu-stroma, prisotno že v predrakavi fazi.

Izsledki so obetavni, vendar gre za zgodnjo raziskavo: testa ne ponuja noben laboratorij in ni odobren za uporabo v medicini. V nadaljevanju preberite, kaj je raziskava res pokazala, česa še ne dokazuje in kaj lahko storite že danes.

Zakaj raka jajčnikov tako težko odkrijemo zgodaj?

Ker se v zgodnji fazi redko kaže z jasnimi znaki, preverjenega presejalnega testa pa ni. Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana je rak jajčnikov deseti najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji: leta 2022 je na novo zbolelo 170 žensk, med raki rodil ima najvišjo umrljivost, najpogosteje pa zbolevajo ženske med 55. in 65. letom. Prvi znaki se pojavijo razmeroma pozno.

V Sloveniji potekajo trije državni presejalni programi: ZORA za raka materničnega vratu, DORA za raka dojk in Svit za raka debelega črevesa in danke. Za raka jajčnikov presejalnega programa ni, bris v programu ZORA pa ni namenjen odkrivanju raka jajčnikov. Tudi ameriška delovna skupina za preventivo (USPSTF) odsvetuje presejanje žensk brez simptomov, ki niso znane nosilke visoko tvegane dedne mutacije (ocena D). Ameriški nacionalni inštitut za raka (NCI) pojasnjuje zakaj: v velikih raziskavah kombinacija krvne preiskave CA 125 in transvaginalnega ultrazvoka ni zmanjšala smrtnosti zaradi raka jajčnikov, lažno pozitivni izvidi pa so nekatere ženske pripeljali do nepotrebne operacije. Celoten pregled bolezni najdete v našem vodniku znaki in preiskave raka jajčnikov.

Krvna preiskava CA 125 ima dve slabosti. Na samem začetku bolezni je pogosto še normalna, zviša pa se lahko tudi iz številnih nenevarnih razlogov, na primer zaradi ciste na jajčniku, miomov, endometrioze ali menstruacije.

Kaj je merila raziskava v reviji Nature Medicine?

Raziskovalci so merili molekulo RNK Tu-stroma v krvi. Danes vemo, da se najpogostejša in najbolj smrtonosna oblika, serozni karcinom visoke stopnje, običajno ne začne v samem jajčniku, temveč na skrajnem koncu jajcevoda. Preden postane invaziven, gre skozi predrakavo fazo, imenovano STIC (serozni tubarni intraepitelijski karcinom). Do zdaj je bilo STIC mogoče videti le pod mikroskopom, na jajcevodu, odstranjenem pri operaciji.

Ekipa je RNK Tu-stroma merila v zunajceličnih veziklih, drobnih mehurčkih, ki jih celice sproščajo v kri. Analizirali so shranjene vzorce seruma 506 oseb:

Preučevana skupinaŠtevilo oseb
Normalni jajcevodi in jajčniki pri patohistološki preiskavi143
Benigna sprememba jajčnika ali jajcevoda88
Samostojna predrakava sprememba (STIC)43
Serozni rak visoke stopnje, stadiji od I do IV232

Izsledki: signal je prisoten že v predrakavi fazi

Raven Tu-stroma je bila pri STIC in pri raku višja kot pri normalnih ali benignih primerih, tudi pri ženskah pred menopavzo, navajajo avtorji v povzetku članka. Pri razlikovanju STIC od normalnega tkiva je bil novi kazalnik jasno boljši od CA 125, ki je bil v tej fazi le malo boljši od naključja. Po sporočilu inštituta Hoag, ki so ga povzeli strokovni mediji, je test v validacijski skupini zaznal predrakavo spremembo pri približno 92 % prizadetih žensk in pravilno razvrstil približno 98 % zdravih žensk.

Spodbudno je tudi, da se raven kazalnika ni sistematično zviševala pri vnetju, pri običajnih fizioloških stanjih ali pri drugih vrstah raka. Prav tako se je malo spreminjala s stadijem raka, kar kaže, da odraža zgodnjo biologijo tumorja in ne njegove velikosti.

Česa ta raziskava še ne more povedati?

  • Vzorce so testirali za nazaj, pri ženskah z že znano diagnozo. Naslednji korak je prospektivna raziskava, ki bo ženske spremljala v resničnem življenju.
  • Zelo visoke rezultate morajo neodvisno potrditi druge raziskovalne skupine.
  • Pri ženskah z nizkim tveganjem tudi odličen test sproži lažne alarme: kaj pozitiven izvid pomeni, je močno odvisno od izhodiščnega tveganja posamezne ženske.
  • Negativen izvid danes ne more izključiti spremembe niti upravičiti odlašanja s priporočeno preventivno operacijo.

Kaj to danes pomeni za vas?

Za zdaj se pri vašem zdravljenju in preventivi nič ne spremeni. Testa ni mogoče naročiti, redno presejanje za raka jajčnikov pa ženskam s povprečnim tveganjem še vedno ni priporočeno. Največ bi verjetno najprej pridobile nosilke mutacije BRCA1 ali BRCA2: pogosto se morajo odločati o preventivni odstranitvi jajcevodov in jajčnikov, ki povzroči zgodnjo menopavzo.

Če so v vaši družini za rakom dojk ali jajčnikov zbolele sorodnice, se o genetskem svetovanju pogovorite z osebnim zdravnikom. V Ambulanto za onkološko genetsko svetovanje Onkološkega inštituta Ljubljana vas lahko z napotnico napoti osebni zdravnik ali specialist, ki vas obravnava. Med merili inštitut navaja tudi raka jajčnikov pri vas ali pri krvni sorodnici v prvem ali drugem kolenu (mama, sestra, hči, babica, teta).

S katerimi preiskavami lahko to spremljamo ali odkrivamo?

  • CA 125, ki ga zdravnik naroči ob simptomih ali ob tvorbi na ultrazvoku, kot pomoč pri diagnozi in za spremljanje zdravljenja, nikoli pa sam za presejanje. Preberite tudi naš vodnik o tumorskih markerjih v krvi.
  • Ultrazvok male medenice in transvaginalni ultrazvok za opis tvorbe na jajčniku.
  • Genetsko testiranje na BRCA1/BRCA2 po genetskem svetovanju, kadar je družinska obremenjenost izrazita.
  • Osnovne preiskave krvi (hemogram, ledvični in jetrni testi), ki jih zdravnik naroči pred operacijo ali zdravljenjem.

Najnovejši napredki v raziskavah

Raziskave raka jajčnikov so v zadnjih letih spremenile smer. Ker se večina agresivnih oblik začne v jajcevodu, je odstranitev jajcevodov med drugo načrtovano operacijo v mali medenici, ko si ženska ne želi več nosečnosti, postala preventivna strategija. Evropsko združenje za ginekološko onkologijo (ESGO) jo je podprlo v soglasju, objavljenem leta 2026 v reviji JAMA, velika kanadska raziskava pa je pri ženskah po tem posegu ugotovila manj primerov raka jajčnikov. Hkrati raziskovalci preizkušajo nove krvne kazalnike in ponavljajoče se meritve skozi čas, saj en sam kazalnik ne zadošča. Del istih prizadevanj so tudi krvni testi za več vrst raka hkrati, o katerih pišemo v članku o testu za zgodnje odkrivanje raka. Raziskava Tu-stroma se umešča v ta premik: cilj ni več le najti majhnega raka, temveč prepoznati spremembo, preden postane rak.

Kdaj k zdravniku?

K osebnemu zdravniku ali izbranemu osebnemu ginekologu pojdite, če imate napihnjenost, bolečine v medenici ali trebuhu, težave s hranjenjem ali hitro sitost ali pogosto in nujno uriniranje, ki so novi in se ponavljajo, ali kakršnokoli nenavadno krvavitev, zlasti po menopavzi. Osebnega ginekologa si ženska izbere sama, pri njem pa so na voljo preventivni pregledi ter diagnostika in zdravljenje ginekoloških bolezni na primarni ravni. Zdravniku povejte, če je v družini kdo zbolel za rakom dojk ali jajčnikov. Ob nenadni, hudi bolečini v trebuhu pokličite 112.

Slovarček

  • STIC: serozni tubarni intraepitelijski karcinom, predrakava sprememba jajcevoda, iz katere se lahko razvije serozni rak visoke stopnje.
  • Serozni karcinom visoke stopnje: najpogostejša in najbolj agresivna oblika raka jajčnikov.
  • Nekodirajoča RNK: molekula, ki jo tvorijo celice in ki ne nastaja v beljakovino, pomaga pa uravnavati delovanje celice.
  • Zunajcelični vezikli: drobni mehurčki, ki jih celice sproščajo v kri in ki prenašajo delčke njihove vsebine.
  • CA 125: beljakovina, ki jo merimo v krvi; uporablja se za spremljanje nekaterih vrst raka jajčnikov, vendar ni specifična.
  • Prospektivna raziskava: raziskava, ki ljudi spremlja naprej v času, preden je bolezen znana.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja krvni test za raka jajčnikov?

Za presejanje še ne. CA 125 ni presejalni test. Test Tu-stroma je obetaven, a ostaja raziskovalno orodje, ki ga morajo potrditi prospektivne raziskave.

Ali normalen CA 125 izključi raka jajčnikov?

Ne. CA 125 je lahko v zgodnji fazi bolezni normalen, zvišan pa tudi iz benignih razlogov. Vedno ga razlagamo skupaj s simptomi in slikovnimi preiskavami.

Ali lahko test Tu-stroma opravim v laboratoriju?

Ne. Na trgu ga ni in za uporabo v medicini ni odobren, zato ga ne ponuja noben laboratorij v Sloveniji.

Komu bi ta prihodnji test najbolj koristil?

Najprej ženskam z visokim tveganjem, zlasti nosilkam mutacije BRCA1 ali BRCA2, pri katerih bi boljše spremljanje pomagalo pravočasno načrtovati preventivno operacijo.

Kako lahko zmanjšam tveganje za raka jajčnikov?

Ob genetskem tveganju vam lahko predlagajo preventivno operacijo. Pri drugih ženskah se je o odstranitvi jajcevodov mogoče pogovoriti ob načrtovani ginekološki operaciji, če si ne želite več nosečnosti.

Viri

Preberite tudi

Razumite svoje izvide krvi z AI DiagMe

Imate izvid CA 125 ali običajne krvne preiskave, ki bi ga radi razumeli? Naložite svoje izvide krvi v AI DiagMe in v nekaj minutah prejmite jasno, prilagojeno razlago vsake vrednosti, da boste lažje pripravili vprašanja za svojega zdravnika.

Uredniška ekipa

  • Logotip AI DiagMe

    Avtor

    Ekipo AI DiagMe sestavljajo zdravniki, klinični strokovnjaki in medicinski uredniki. Naše članke pišejo strokovnjaki za komuniciranje v zdravstvu, nato jih pregledajo in potrdijo zdravniki našega znanstvenega odbora, ki ga sestavljajo bolnišnični zdravniki, dejavni na področjih, kot so hematologija, endokrinologija in splošna medicina. Julien Priour, ki vodi uredniško delo, ima MBA šole HEC Paris in se je usposabljal za znanstveno pisanje in objavljanje na francoskem nacionalnem raziskovalnem inštitutu za trajnostni razvoj (IRD, FUN-MOOC, 2026). Vsaka vsebina temelji na veljavnih kliničnih smernicah in strokovno recenziranih medicinskih objavah.

    E-pošta Spletna stran
  • Julien Priour

    Uredil

    Soustanovitelj in izvršni direktor AI DiagMe · Višji medicinski urednik · Diplomant HEC Paris

    Julien Priour is a senior medical editor at AI DiagMe, where he oversees the editorial line and the fact-checking process. A graduate of HEC Paris, he has 3 years of experience in health publishing and was trained in scientific writing and publishing by the French National Research Institute for Sustainable Development (IRD, FUN-MOOC, 2026). He makes sure that every article follows current medical guidelines and is reviewed and validated by a physician from the scientific and ethics committee. He sets the sourcing standards (HAS, Ameli, INSERM…) and the review standards applied across the entire site.

    E-pošta LinkedIn
  • dr. Claude Tchonko

    Strokovni pregled

    Dr. Claude Tchonko is a hematologist, in practice since 2013, currently working at Clinique Mas de Rochet (Castelnau-le-Lez, France). With an international background, he specializes in the management of hematologic malignancies (leukemias, lymphomas, myelomas), with particular expertise in autologous stem cell transplantation, CAR-T cell therapy and the optimization of care pathways in onco-hematology.

    Author of a reference work, “Lymphoid Hematologic Malignancies in Mali”, he combines clinical practice with active involvement in projects developing technology solutions for healthcare.

    He holds a State Doctorate in Medicine (Faculty of Medicine of Bamako, 2006) and completed his training with a Certificate of Specialized Studies in Bioclinical Hematology (Abidjan-Cocody, 2010) and several university diplomas: a DFMS in Hematology and an inter-university diploma (DIU) in Onco-Hematological Cytogenetics (Grenoble), as well as a university diploma (DU) in major sickle cell disease (UPEC).

    dr. Claude Tchonko LinkedIn

Sorodni članki

Kmalu