Odpre se v novem zavihku

Možganska kap: znaki, vzroki in zdravljenje – kako hitro ukrepati

Kazalo vsebine

Možganska kap (cerebrovaskularni inzult): kako jo prepoznati in ukrepati

⚕️ Ta članek je zgolj informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom. O svojih izvidih se vedno posvetujte z zdravnikom.

Možganska kap (cerebrovaskularni inzult) nastane, ko se dotok krvi v del možganov nenadoma prekine – bodisi zaradi strdka, ki zamaši arterijo, bodisi zaradi žile, ki poči in krvavi. Možganske celice brez kisika začnejo odmirati v nekaj minutah, zato je možganska kap vedno nujno stanje, pri katerem šteje vsaka minuta. V Sloveniji jo vsako leto doživi od 4000 do 4400 ljudi. Spodbudno je, da hitro zdravljenje lahko omeji škodo in izboljša okrevanje, mnogim kapem pa se je mogoče izogniti z obvladovanjem vsakdanjih dejavnikov tveganja. V tem članku boste izvedeli, kaj je možganska kap, kako opozorilne znake prepoznate po pravilu GROM, katere so glavne vrste in vzroki, s katerimi preiskavami jo ugotovimo, kako jo zdravimo in kaj nove raziskave spreminjajo za bolnike.

Takoj pokličite 112: prepoznajte možgansko kap po pravilu GROM

Možganska kap je smrtno nevarno nujno stanje. Če pri sebi ali pri komu drugem opazite že en sam od spodnjih znakov, takoj pokličite 112. Ne čakajte, ali bo minilo, ne vozite se sami v bolnišnico in si poskusite zapomniti natančen čas, ko so se simptomi začeli, ker ta čas vpliva na zdravljenje. Glavne opozorilne znake si v Sloveniji zapomnimo z besedo GROM; ameriški zapis BE-FAST jim doda še ravnotežje in oči.

ZnakKaj takoj preverite
G – GovorGovor je nerazločen, zatikajoč ali nerazumljiv; prosite osebo, naj ponovi preprost stavek
R – RokaEna roka je šibka ali omahne; prosite osebo, naj dvigne obe roki in ju zadrži
O – ObrazEna stran obraza ali ustni kot je povešen ali odrevenel; prosite osebo, naj se nasmehne
M – Mudi seČe opazite katerega od teh znakov, takoj pokličite 112 in si zapomnite čas začetka
Dodatno: ravnotežje in očiNenadna izguba ravnotežja, vrtoglavica ali težave s hojo; nenadne težave z vidom na enem ali obeh očesih ali dvojni vid

Ukrepajte hitro, tudi če se znaki zdijo blagi ali po nekaj minutah izginejo. Kratka epizoda je lahko opozorilo na precej večjo kap, ki bo sledila, in razliko lahko ugotovijo le v bolnišnici. Na kap lahko kažejo tudi drugi nenadni simptomi, kot so hud glavobol brez znanega vzroka, odrevenelost ene strani telesa ali zmedenost.

Kaj je možganska kap (cerebrovaskularni inzult)?

Možgani za delovanje potrebujejo stalen pritok krvi, bogate s kisikom. Ko se ta ustavi, prizadeti del možganov ne more delovati in živčne celice začnejo odmirati. Ker različni deli možganov nadzorujejo različne sposobnosti, so simptomi odvisni od prizadetega področja: motena so lahko gibanje, govor, vid, ravnotežje ali spomin.

Možganska kap ni isto kot srčni infarkt, čeprav pri obeh gre za zamašen pretok krvi. Srčni infarkt prizadene srčno mišico, možganska kap pa možgane. Imata pa veliko skupnih dejavnikov tveganja, zato z varovanjem srca varujete tudi možgane.

Tri vrste možganske kapi: ishemična, hemoragična in TIA

Možganske kapi delimo v tri glavne skupine. Razlikovanje je pomembno, ker so zdravljenja zelo različna, katera vrsta kapi je nastala, pa lahko potrdi le slikanje možganov.

Vrsta kapiKaj se zgodi v možganihDelež primerovKljučno
Ishemična možganska kapStrdek zamaši arterijo, ki oskrbuje možganePribližno 85 %Najpogostejša vrsta; če jo zgodaj odkrijejo, lahko strdek raztopijo ali odstranijo
Hemoragična možganska kap (možganska krvavitev)Žila v možganih ali ob njih poči in krvaviPribližno 15 %Pogosto povezana z visokim krvnim tlakom; zdravi se povsem drugače kot ishemična kap
Prehodni ishemični napad (TIA)Kratka zapora, ki mine sama, navadno v nekaj minutahOpozorilni dogodekSimptomi izginejo, a pomenijo veliko kratkoročno tveganje prave kapi; obravnavajte ga kot nujno stanje

Ishemična možganska kap

Pri ishemični možganski kapi strdek nastane v možganski arteriji ali pripotuje tja od drugod, pogosto iz srca ali iz zožene vratne arterije. To je daleč najpogostejša vrsta in tista, ki jo je včasih mogoče odpraviti z zdravili za raztapljanje strdkov ali z odstranitvijo strdka, če se zdravljenje začne hitro.

Hemoragična možganska kap

Hemoragično možgansko kap povzroči krvavitev, ko oslabljena žila poči v možganih ali na njihovi površini. Pogosta vzroka sta dolgoletni visok krvni tlak in redkeje izboklina žilne stene, imenovana anevrizma. Ker gre za krvavitev in ne za strdek, se zdravila za raztapljanje strdkov nikoli ne smejo uporabiti – zato je slikanje vedno prvo.

Prehodni ishemični napad (TIA), „mala kap“

Prehodni ishemični napad, pogosto imenovan mala kap, povzroči simptome, podobne kapi, ki minejo sami. Vidne trajne škode ne pusti, je pa resen opozorilni znak: pomeni, da lahko v nekaj urah ali dneh sledi večja kap. Vsakdo, ki ga doživi, mora biti nujno pregledan, da se lahko začne preventivno zdravljenje.

Kaj povzroča možgansko kap? Dejavniki tveganja, ki jih lahko in ki jih ne morete spremeniti

Večina kapi nastane zaradi prepleta dejavnikov, ki se nabirajo leta. Nekaterih ni mogoče spremeniti, mnoge pa je – in prav tu preprečevanje največ prinese.

Dejavniki tveganja, ki jih lahko spremenite

Tveganje najbolj zmanjšate z zdravljenjem visokega krvnega tlaka, ki obremenjuje in poškoduje stene arterij po vsem telesu in v možganih. K tveganju prispevajo tudi kajenje, telesna nedejavnost, nezdrava prehrana in prekomerna telesna teža. Obloge nastajajo in arterije se hitreje zožijo pri ljudeh, ki imajo tudi visok holesterol, poškodbe žil pa so pogoste pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Posebno pozornost si zasluži nereden srčni ritem, imenovan atrijska fibrilacija, ker v srcu omogoči nastanek strdkov, ki lahko odpotujejo v možgane.

Dejavniki tveganja, ki jih ne morete spremeniti

Starost je najmočnejši nespremenljivi dejavnik tveganja, saj je kap po 55. letu verjetnejša. Vlogo imajo tudi možganska kap v družini, spol in nekatera etnična porekla. Teh dejavnikov ni mogoče spremeniti, a če jih poznate, je to dober razlog, da ste strožji pri tistih, na katere lahko vplivate.

Kako ugotovimo možgansko kap?

Diagnoza je tek s časom. Ob sumu na kap je slikanje možganov prvo, ker je to edini način, da ločimo ishemično kap od hemoragične in izberemo varno zdravljenje.

Najprej slikanje

Navadno takoj opravijo računalniško tomografijo (CT), ki hitro pokaže krvavitev in pomaga izključiti hemoragično kap. Magnetna resonanca (MR) možganov da podrobnejšo sliko in lahko pokaže majhno ali zgodnjo ishemično okvaro. Slikanje žil, imenovano angiografija, pokaže, kje je strdek, in ekipi pomaga načrtovati njegovo odstranitev. Zdravniki lahko uporabijo tudi ultrazvok vratnih arterij in elektrokardiogram (EKG), da poiščejo nereden srčni utrip. V Sloveniji regionalne bolnišnice od leta 2014 povezuje mreža TeleKap, prek katere nevrolog ob vsaki uri na daljavo pomaga pri odločitvi o zdravljenju.

Krvne preiskave podpirajo obravnavo in ciljajo dejavnike tveganja

Krvne preiskave same po sebi ne diagnosticirajo kapi, vodijo pa varno zdravljenje in razkrijejo dejavnike tveganja v ozadju. Na urgenci pred dajanjem nekaterih zdravil preverijo krvni sladkor in strjevanje krvi. Za oceno strjevanja zdravniki opravijo koagulacijske teste, v izbranih primerih pa naročijo tudi preiskavo D-dimera za raziskavo nenormalnega strjevanja. Nato se iskanje vzrokov nadaljuje; spodnja preglednica prikazuje vsakdanje preiskave za obvladovanje glavnih dejavnikov tveganja in kako so izražene na slovenskih izvidih.

Dejavnik tveganjaPreiskava ali meritevZakaj je pomembna pri kapi
Visok krvni tlakMerjenje krvnega tlaka (mmHg)Največji spremenljivi dejavnik tveganja za obe vrsti kapi
Visok holesterol LDLHolesterol LDL v mmol/L, del lipidogramaHrani obloge, ki zožijo arterije in lahko sprožijo strdek
Visok krvni sladkor in sladkorna bolezenHbA1c (v % in mmol/mol) in glukoza na tešče (v mmol/L)Dolgotrajno visok sladkor poškoduje žile in poveča tveganje kapi
Atrijska fibrilacijaPreverjanje srčnega ritma (EKG); srčni kazalniki ob sumu na obremenitev srcaNereden srčni utrip omogoči nastanek strdkov, ki odpotujejo v možgane
Nagnjenost k strjevanju in vnetjeKoagulacijski testi, D-dimer in drugi kazalnikiPomagajo raziskati nenavadne vzroke pri izbranih bolnikih

Za merjenje dolgoročnega krvnega sladkorja zdravniki uporabljajo preiskavo HbA1c, preverijo pa lahko tudi glukozo v krvi na tešče (po NIJZ je normalna do 6,1 mmol/L, 7,0 mmol/L ali več pa je eno od meril za sladkorno bolezen). Kadar je srce obremenjeno, lahko izmerijo srčni kazalnik BNP, da poiščejo težave s srcem, ki povečajo tveganje kapi. Nekatere obravnave vključujejo tudi raven homocisteina, aminokisline, povezane s poškodbami žil.

Kako zdravimo možgansko kap? Čas so možgani

Zdravljenje je povsem odvisno od vrste kapi in najbolje deluje, če se začne hitro. Zdravniki to povedo preprosto: čas so možgani, saj pri veliki nezdravljeni kapi vsako uro propadejo milijoni živčnih celic.

Zdravljenje ishemične kapi

Pri ishemični kapi zdravniki poskušajo obnoviti pretok krvi. Zdravilo za raztapljanje strdkov – trombolizo – lahko strdek raztopi, če ga dajo na splošno v približno 4,5 ure od prvih simptomov. Pri večjih strdkih poseg, imenovan trombektomija, skozi tanek kateter v arteriji strdek mehansko izvleče; pri skrbno izbranih bolnikih ga je mogoče opraviti do 24 ur po začetku simptomov. Prej ko se katero koli zdravljenje začne, boljši je izid – zato je takojšen klic na 112 tako pomemben.

Zdravljenje hemoragične kapi

Hemoragično kap zdravimo z nadzorom krvavitve in tlaka v lobanji. Zdravniki znižajo zelo visok krvni tlak, izničijo učinek morebitnih zdravil proti strjevanju krvi in zmanjšajo oteklino. Včasih je potrebna operacija, da popravijo poškodovano žilo ali odstranijo nabrano kri. Zdravil za raztapljanje strdkov tu nikoli ne uporabijo, zato mora slikanje najprej potrditi vrsto kapi.

Rehabilitacija in okrevanje

Ko je nujno stanje mimo, rehabilitacija pomaga možganom, da se znova naučijo izgubljenih sposobnosti. Fizioterapija obnavlja moč in gibanje, delovna terapija vsakdanje spretnosti, logopedska obravnava pa težave z govorom ali požiranjem. Okrevanje lahko traja mesece, zgodnji začetek pa naredi resnično razliko.

Preprečevanje možganske kapi in okrevanje po njej

Do štiri od petih kapi veljajo za preprečljive, zato je preprečevanje zelo učinkovito. Temeljni koraki niso dramatični, ampak vztrajni: krvni tlak držite v zdravem območju, zdravite visok holesterol, uravnavajte krvni sladkor, če imate sladkorno bolezen, prenehajte kaditi, bodite dejavni, jejte uravnoteženo z malo soli in omejite alkohol. Če imate atrijsko fibrilacijo, redno jemanje predpisanih zdravil močno zmanjša tveganje, da bi strdek dosegel možgane. V Sloveniji dejavnike tveganja preverjajo na preventivnem pregledu pri osebnem zdravniku, ki ga ZZZS krije od 30. leta starosti vsakih pet let.

Po prvi kapi ali TIA postane isto preprečevanje še pomembnejše, ker je tveganje drugega dogodka večje. Redni pregledi omogočajo, da zdravstvena ekipa dejavnike tveganja spremlja skozi čas in prilagaja zdravljenje. Pri čustvenem okrevanju in motivaciji imajo veliko vlogo tudi podpora družine, prijateljev in skupin za samopomoč po možganski kapi.

Najnovejša znanstvena spoznanja pri zdravljenju možganske kapi

Zdravljenje možganske kapi se je v zadnjih letih hitro spremenilo. Spodnje novosti izhajajo iz nedavnih kliničnih raziskav in pregledov. Navajamo jih, da vas obvestimo, ne da bi vodile vaše zdravljenje, ki je vedno naloga vaše zdravstvene ekipe.

Preprostejše zdravilo za raztapljanje strdkov: tenekteplaza

Tenekteplaza je zdravilo za raztapljanje strdkov, ki se lahko da z eno samo hitro injekcijo, za razliko od starejše alteplaze, ki zahteva počasno enourno infuzijo. Velike raziskave, objavljene v letih 2023 in 2024, med njimi TRACE-2 in ATTEST-2, so pokazale, da tenekteplaza pri primernih ishemičnih kapeh deluje približno enako dobro kot alteplaza, Evropska organizacija za možgansko kap (ESO) pa je njeno uporabo podprla. Kaj to pomeni za vas: hitrejše in preprostejše zdravljenje lahko prihrani dragocene minute, zlasti kadar je treba bolnika premestiti med bolnišnicami.

Odstranitev strdka zdaj pomaga več ljudem

Trombektomijo, poseg s katetrom, ki izvleče strdek, so prej ponujali predvsem ljudem z majhnim področjem okvare. Dve raziskavi iz leta 2023, objavljeni v vodilni medicinski reviji, SELECT2 in ANGEL-ASPECT, skupaj s sistematičnim pregledom, ki je združil več raziskav (način, kako izide več raziskav povežemo v celotno sliko), sta pokazali, da koristi tudi mnogim bolnikom z večjim področjem zgodnje okvare. Kaj to pomeni za vas: ljudje, za katere so nekoč menili, da jim ni pomoči, so zdaj morda primerni za odstranitev strdka, zato je hiter prihod v bolnišnico, usposobljeno za zdravljenje kapi, pomembnejši kot kdaj koli.

Zdravljenje, ki se začne že v reševalnem vozilu

Mobilna enota za možgansko kap je posebej opremljeno reševalno vozilo z majhnim CT-aparatom, tako da se slikanje in zdravljenje za raztapljanje strdkov lahko začneta, še preden bolnik pride v bolnišnico. Analiza iz leta 2024 je pokazala, da ta prednost omogoči zdravljenje več bolnikov v ključnem zgodnjem času. Kaj to pomeni za vas: kjer takšne enote delujejo, lahko klic na 112 ob prvem znaku strokovno pomoč pripelje k vam prej; v Sloveniji podoben namen – hitrejšo odločitev o zdravljenju – opravlja mreža TeleKap.

Slovarček izrazov o možganski kapi

IzrazPomen
Ishemična možganska kapKap, ki jo povzroči strdek v možganski arteriji; najpogostejša vrsta.
Hemoragična možganska kapKap, ki jo povzroči krvavitev, ko poči možganska žila.
Prehodni ishemični napad (TIA)Mala kap z začasnimi simptomi, ki opozarja na morebitno prihodnjo kap.
TrombolizaZdravljenje, pri katerem zdravilo raztopi strdek in obnovi pretok krvi.
TrombektomijaPoseg, pri katerem strdek iz arterije odstranijo s tankim katetrom.
Atrijska fibrilacijaNereden srčni ritem, ki omogoči nastanek strdkov, ki lahko odpotujejo v možgane.
AterosklerozaPostopno zoževanje arterij zaradi maščobnih oblog, ki lahko vodi v strdek.
AfazijaTežave z govorjenjem ali razumevanjem jezika po poškodbi možganov.
AnevrizmaŠibka, balonu podobna izboklina žilne stene, ki lahko poči in krvavi.

Pogosta vprašanja o možganski kapi

Kateri so prvi opozorilni znaki možganske kapi?

Prvi znaki se navadno pojavijo nenadoma. Po pravilu GROM bodite pozorni na nerazločen govor, šibko roko in povešen obraz – in ne odlašajte; nenadne so lahko tudi izguba ravnotežja in težave z vidom. Drugi nenadni znaki so odrevenelost ene strani telesa, zmedenost ali hud glavobol brez jasnega vzroka. Če se pojavi kateri od teh znakov, takoj pokličite 112, tudi če se zdi, da popušča.

V čem se možganska kap razlikuje od male kapi (TIA)?

Mala kap ali prehodni ishemični napad povzroči enake simptome kot kap, vendar minejo sami, navadno v nekaj minutah. Vidne trajne škode ne pusti, je pa močno opozorilo, da lahko kmalu sledi prava kap. TIA je treba obravnavati kot nujno stanje in jo mora zdravnik pregledati brez odlašanja.

Kakšni so simptomi možganske kapi pri ženskah?

Ženske imajo enake glavne opozorilne znake kot moški, opisane s pravilom GROM. Pri ženskah se lahko pojavijo tudi manj značilni simptomi, kot so nenadna utrujenost, slabost, splošna šibkost ali zmedenost. Ker jih je mogoče zamenjati z drugimi stanji, jih ne smete zanemariti. Ob dvomu pokličite 112 in si zapomnite čas začetka simptomov.

Kaj povzroča možgansko kap?

Večina kapi nastane zaradi dejavnikov tveganja, ki se nabirajo skozi čas. Glavni vzrok je visok krvni tlak, ob njem pa kajenje, visok holesterol, sladkorna bolezen, debelost, telesna nedejavnost in atrijska fibrilacija. Neposredni sprožilec je strdek ali počena žila, ti osnovni dejavniki pa pripravijo teren. Njihovo obvladovanje je najboljši način za zmanjšanje tveganja.

Ali je po možganski kapi mogoče okrevati?

Mnogi dobro okrevajo, zlasti če se zdravljenje začne hitro in rehabilitacija zgodaj. Obseg okrevanja je odvisen od vrste kapi, od tega, kolikšen del možganov je bil prizadet, in od tega, kako hitro je bil pretok krvi obnovljen. Fizioterapija, delovna terapija in logopedska obravnava lahko možganom v tednih in mesecih pomagajo, da se znova naučijo izgubljenih spretnosti.

Ali je možganska kap isto kot vročinska kap?

Ne, gre za povsem različni stanji, ki si delita le ime. Pri možganski kapi možgani izgubijo oskrbo s krvjo, vročinska kap pa je nevarno pregretje telesa, navadno v vročem vremenu. Obe sta nujni stanji, vendar njuni vzroki in zdravljenje niso povezani. Ta članek govori o bolezni možganov, cerebrovaskularnem inzultu.

Viri

  • RTV Slovenija – Ko pride možganska kap, do ohromelosti štejejo minute. Kako jo prepoznati? (GROM; 4000–4400 kapi na leto v Sloveniji), 2016 – rtvslo.si
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) – Program integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni: priročnik, 2022 – nijz.si
  • Centers for Disease Control and Prevention (CDC) – About Stroke – cdc.gov
  • American Stroke Association – Stroke Symptoms and Warning Signs (B.E. F.A.S.T.) – stroke.org
  • Mayo Clinic – Stroke: Symptoms and Causes – mayoclinic.org
  • Wang Y in sodelavci – Tenecteplase versus alteplase in acute ischaemic cerebrovascular events (TRACE-2) – The Lancet, 2023 – doi.org/10.1016/S0140-6736(22)02600-9
  • Muir KW in sodelavci – Tenecteplase versus alteplase for acute stroke within 4.5 h (ATTEST-2) – The Lancet Neurology, 2024 – doi.org/10.1016/S1474-4422(24)00377-6
  • Alamowitch S in sodelavci – European Stroke Organisation expedited recommendation on tenecteplase – European Stroke Journal, 2023 – doi.org/10.1177/23969873221150022
  • Sarraj A in sodelavci – Trial of Endovascular Thrombectomy for Large Ischemic Strokes (SELECT2) – New England Journal of Medicine, 2023 – doi.org/10.1056/NEJMoa2214403
  • Huo X in sodelavci – Trial of Endovascular Therapy for Acute Ischemic Stroke with Large Infarct (ANGEL-ASPECT) – New England Journal of Medicine, 2023 – doi.org/10.1056/NEJMoa2213379
  • Li C in sodelavci – Mechanical Thrombectomy for Large Ischemic Stroke: A Systematic Review and Meta-analysis – Neurology, 2023 – doi.org/10.1212/WNL.0000000000207536
  • Mac Grory B in sodelavci – Mobile Stroke Unit Management in Patients Eligible for Intravenous Thrombolysis – JAMA Neurology, 2024 – doi.org/10.1001/jamaneurol.2024.3659

Drugi članki

Razumite svoje laboratorijske izvide z AI DiagMe

Možgansko kap ugotovimo s slikanjem možganov, ne s krvno preiskavo, krvne preiskave pa so osrednjega pomena pri obvladovanju dejavnikov tveganja v ozadju. Holesterol, krvni sladkor in izvidi strjevanja krvi vam in zdravniku pomagajo videti, kakšno je vaše tveganje kapi in na čem delati. AI DiagMe vam pomaga te laboratorijske izvide razumeti v preprostem jeziku; ne postavlja diagnoze in ne nadomešča zdravnika.

Pridobite razlago izvidov v nekaj minutah

Uredniška ekipa

  • AI DiagMe

    Avtor

    Ekipa AI DiagMe združuje zdravnike, klinične strokovnjake in medicinske urednike. Naše članke pišejo strokovnjaki za zdravstveno komunikacijo, nato pa jih pregledajo in potrdijo zdravniki našega znanstvenega odbora, v katerem so dejavni bolnišnični zdravniki s področij, kot so hematologija, endokrinologija in splošna medicina. Julien Priour, ki vodi uredniško delo, ima MBA s šole HEC Paris in se je usposobil za znanstveno pisanje in objavljanje na francoskem nacionalnem raziskovalnem inštitutu za trajnostni razvoj (IRD, FUN-MOOC, 2026). Vsaka vsebina temelji na veljavnih kliničnih smernicah in strokovno recenziranih medicinskih objavah.

    E-pošta Spletna stran
  • Julien Priour

    Uredil

    Soustanovitelj in izvršni direktor AI DiagMe · Višji medicinski urednik · Diplomant HEC Paris

    Julien Priour is a senior medical editor at AI DiagMe, where he oversees the editorial line and the fact-checking process. A graduate of HEC Paris, he has 3 years of experience in health publishing and was trained in scientific writing and publishing by the French National Research Institute for Sustainable Development (IRD, FUN-MOOC, 2026). He makes sure that every article follows current medical guidelines and is reviewed and validated by a physician from the scientific and ethics committee. He sets the sourcing standards (HAS, Ameli, INSERM…) and the review standards applied across the entire site.

    E-pošta LinkedIn
  • dr. Claude Tchonko

    Strokovni pregled

    Dr. Claude Tchonko is a hematologist, in practice since 2013, currently working at Clinique Mas de Rochet (Castelnau-le-Lez, France). With an international background, he specializes in the management of hematologic malignancies (leukemias, lymphomas, myelomas), with particular expertise in autologous stem cell transplantation, CAR-T cell therapy and the optimization of care pathways in onco-hematology.

    Author of a reference work, “Lymphoid Hematologic Malignancies in Mali”, he combines clinical practice with active involvement in projects developing technology solutions for healthcare.

    He holds a State Doctorate in Medicine (Faculty of Medicine of Bamako, 2006) and completed his training with a Certificate of Specialized Studies in Bioclinical Hematology (Abidjan-Cocody, 2010) and several university diplomas: a DFMS in Hematology and an inter-university diploma (DIU) in Onco-Hematological Cytogenetics (Grenoble), as well as a university diploma (DU) in major sickle cell disease (UPEC).

    dr. Claude Tchonko LinkedIn

Sorodni članki

Kmalu