Odpre se v novem zavihku

Sladkorna bolezen: znaki, vzroki, diagnoza in zdravljenje

Kazalo vsebine

Sladkorna bolezen: vzroki, simptomi in zdravljenje

⚕️ Ta članek je zgolj informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom. O svojih izvidih se vedno posvetujte z zdravnikom.

Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki spremeni, kako telo hrano pretvarja v energijo, in danes prizadene več sto milijonov ljudi po svetu. Pri sladkorni bolezni se glukoza (krvni sladkor) kopiči v krvi, ker telo bodisi ne izdela dovolj inzulina bodisi ga ne zna pravilno uporabiti. Neurejen visok krvni sladkor lahko v letih tiho obremeni srce, ledvice, oči in živce. Pomirjujoče pa je, da je sladkorno bolezen mogoče izmeriti, spremljati in z ustreznimi informacijami in laboratorijskimi preiskavami zelo dobro obvladovati. V tem članku boste izvedeli, kaj je sladkorna bolezen, katere so glavne vrste, kakšni so vzroki in znaki, kako jo diagnosticirajo s krvnimi preiskavami, katera zdravljenja ohranjajo krvni sladkor v ciljnem območju in katera nova znanstvena spoznanja danes oblikujejo oskrbo.

Kaj je sladkorna bolezen?

Sladkorna bolezen, s polnim imenom diabetes mellitus, je skupina bolezni, za katere je značilen trajno povišan krvni sladkor. Telo hrano razgradi v glukozo, ki potuje s krvjo in daje energijo celicam. Hormon inzulin, ki ga izdeluje trebušna slinavka, deluje kot ključ, ki glukozi omogoči prehod iz krvi v celice. Pri sladkorni bolezni ta sistem odpove: trebušna slinavka izdela premalo inzulina ali pa se telo nanj ne odziva več. Glukoza zato ostane v krvi, namesto da bi hranila celice.

Zdravniki sladkorno bolezen delijo na nekaj glavnih vrst, razlikovanje pa usmerja zdravljenje.

Sladkorna bolezen tipa 1

Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, kar pomeni, da imunski sistem pomotoma napade in uniči celice trebušne slinavke, ki izdelujejo inzulin. Ljudje s tipom 1 izdelajo malo ali nič inzulina in ga za preživetje potrebujejo vsak dan. Pogosto se pojavi v otroštvu ali mladosti, lahko pa se začne v kateri koli starosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) jo ima približno 4 % vseh oseb s sladkorno boleznijo.

Sladkorna bolezen tipa 2

Sladkorna bolezen tipa 2 je daleč najpogostejša oblika; NIJZ navaja, da jo ima do 95 % oseb s sladkorno boleznijo. Telo inzulin še izdeluje, vsaj na začetku, celice pa se nanj slabo odzivajo, kar imenujemo inzulinska rezistenca. Sčasoma trebušna slinavka ne zmore več slediti in krvni sladkor naraste. Tip 2 se razvija postopno in je tesno povezan s čezmerno telesno težo, nedejavnostjo in genetiko. Razumevanje razlike med tipom 1 in tipom 2 pojasni, zakaj se zdravljenje razlikuje.

Nosečnostna sladkorna bolezen

Nosečnostna sladkorna bolezen se razvije med nosečnostjo pri ženskah, ki prej niso imele sladkorne bolezni. Nosečnostni hormoni lahko povečajo inzulinsko rezistenco in krvni sladkor posledično naraste. Po porodu navadno izgine, a poveča prihodnje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 pri materi in otroku, zato so kontrolne preiskave pomembne. NIJZ navaja, da jo ima v Sloveniji približno 20 % nosečnic in da jo zdravniki najlaže ugotovijo med 24. in 28. tednom nosečnosti z obremenilnim testom z glukozo.

Predstopnja sladkorne bolezni

Predstopnja sladkorne bolezni (prediabetes) pomeni, da je krvni sladkor višji od normalnega, a še ne dovolj visok za diagnozo sladkorne bolezni. NIJZ predstopnji imenuje mejna bazalna glikemija in motena toleranca za glukozo. Gre za opozorilno fazo, ne za obsodbo: s spremembami življenjskega sloga mnogi s predstopnjo preprečijo ali odložijo sladkorno bolezen tipa 2. Ker predstopnja redko povzroča simptome, jo odkrijemo predvsem z rednimi krvnimi preiskavami.

Kaj povzroča sladkorno bolezen in kdo je ogrožen?

Vzroki so odvisni od vrste. Tip 1 izvira iz avtoimunskega procesa, ki ga raziskovalci povezujejo s prepletom genetskih in okoljskih sprožilcev; ne povzročata ga prehrana ali življenjski slog. Tip 2 in nosečnostno sladkorno bolezen poganja predvsem inzulinska rezistenca, na katero vplivajo genetika, telesna teža in vsakdanje navade.

Tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 povečajo naslednji dejavniki (NIJZ jih navaja podobno):

  • sladkorna bolezen pri staršu, bratu ali sestri;
  • čezmerna telesna teža, zlasti okoli trebuha;
  • premalo telesne dejavnosti;
  • starost, po podatkih NIJZ zlasti nad 45 let, čeprav je mlajših primerov vse več;
  • visok krvni tlak (≥ 140/≥ 90) ali povišane maščobe v krvi;
  • nosečnostna sladkorna bolezen, rojstvo otroka, težjega od 4 kg, ali sindrom policističnih jajčnikov v preteklosti;
  • določeno poreklo z dokumentirano večjim tveganjem, kot navaja ameriški CDC.

Pogost mit je, da uživanje sladkorja neposredno povzroči sladkorno bolezen. Sladkor sam ne povzroča tipa 1; prehrana z veliko sladkih pijač in kalorij sicer prispeva k pridobivanju teže in tveganju za tip 2, a temeljna težava je, kako telo ravna z vsemi ogljikovimi hidrati, ne le s sladkorjem.

Kakšni so znaki in opozorilni simptomi?

Znaki sladkorne bolezni izvirajo iz previsokega krvnega sladkorja. Pri tipu 1 se lahko pojavijo hitro, v dneh ali tednih; pri tipu 2 se razvijajo tako počasi, da mnogi leta ne čutijo ničesar. NIJZ navaja, da se značilni znaki pojavijo, ko krvni sladkor preseže 10 mmol/L. Prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov lahko vodi do zgodnejših preiskav in zdravljenja.

  • izrazita žeja in suha usta;
  • pogosto uriniranje, tudi ponoči;
  • nepojasnjeno hujšanje, bolj značilno za tip 1;
  • stalna lakota in utrujenost;
  • zamegljen vid;
  • počasno celjenje ran ali pogoste okužbe;
  • mravljinčenje ali otrplost v rokah ali stopalih.

Ker se ti znaki prekrivajo z vsakdanjo utrujenostjo, je najjasnejši naslednji korak preverjanje ravni glukoze v krvi.

Kdaj k zdravniku

Dogovorite se za pregled pri osebnem zdravniku, če opazite trajno žejo, pogosto uriniranje, nepojasnjeno hujšanje ali vztrajno utrujenost. Takoj poiščite nujno pomoč (pokličite 112 ali pojdite na urgenco) ob znakih nevarno visokega krvnega sladkorja, kot so bruhanje, globoko ali hitro dihanje, sadni vonj iz ust, zmedenost ali huda zaspanost. To so lahko znaki diabetične ketoacidoze, nujnega stanja, ki zahteva takojšnje zdravljenje.

Kako diagnosticirajo sladkorno bolezen?

Sladkorno bolezen diagnosticirajo s krvnimi preiskavami, ki merijo količino glukoze v krvi, ne le na podlagi simptomov. V Sloveniji lahko krvni sladkor preverite na preventivnem pregledu pri osebnem zdravniku ali v referenčni ambulanti, ki ga po podatkih ZZZS opravite od 30. leta dalje vsakih 5 let, brez napotnice; ob sladkorni bolezni ali srčno-žilnih boleznih v družini tudi prej. Ob takem pregledu ali po pojavu opozorilnih znakov lahko zdravnik naroči krvne preiskave za sladkorno bolezen. Večina preiskav je preprost odvzem krvi. Za nekatere morate biti na tešče pred odvzemom krvi. Post zagotovi, da vrednost kaže vaše izhodišče, ne nedavnega obroka.

Štiri standardne preiskave so HbA1c (glikirani hemoglobin), ki odraža povprečni krvni sladkor v približno treh mesecih; glukoza v plazmi na tešče, odvzeta po vsaj osmih urah brez hrane; oralni glukozni tolerančni test (OGTT), ki preveri krvni sladkor dve uri po sladki pijači; in naključna glukoza v plazmi, izmerjena kadar koli ob simptomih. Zdravniki diagnozo navadno potrdijo s ponovitvijo preiskave na drug dan.

Ameriško diabetološko združenje (ADA) in ameriški nacionalni inštitut za sladkorno bolezen ter prebavne in ledvične bolezni (NIDDK) sladkorno bolezen in predstopnjo opredeljujeta z mejami spodaj, preračunanimi v enote slovenskih laboratorijev (mmol/L, HbA1c v % in mmol/mol). Slovenski program preventive (NIJZ) za glukozo na tešče uporablja mejo Svetovne zdravstvene organizacije: normalno do 6,1 mmol/L, 6,1 do 6,9 mmol/L mejna bazalna glikemija, 7,0 mmol/L ali več pa eno od meril za sladkorno bolezen.

PreiskavaNormalnoPredstopnjaSladkorna bolezen
HbA1cPod 5,7 % (pod 39 mmol/mol)5,7 do 6,4 % (39 do 47 mmol/mol)6,5 % ali več (48 mmol/mol ali več)
Glukoza v plazmi na teščePod 5,6 mmol/L (pod 100 mg/dL)5,6 do 6,9 mmol/L (100 do 125 mg/dL)7,0 mmol/L ali več (126 mg/dL ali več)
OGTT (po 2 urah)Pod 7,8 mmol/L (pod 140 mg/dL)7,8 do 11,0 mmol/L (140 do 199 mg/dL)11,1 mmol/L ali več (200 mg/dL ali več)
Naključna glukoza v plazmiNe uporabljajo samostojnoNe uporabljajo samostojno11,1 mmol/L ali več (200 mg/dL ali več) ob simptomih

Kako brati laboratorijske izvide pri sladkorni bolezni

Diagnoza je šele začetek. Dobro življenje s sladkorno boleznijo pomeni spremljanje več kazalnikov, ki pokažejo, kako se giblje krvni sladkor in ali vpliva na druge organe. Preglednica spodaj v preprostem jeziku razloži najpogostejše. Da bi jih razumeli skupaj in ne vsakega posebej, mnogi svoje izvide naložijo v orodje, ki laboratorijske izvide bere v kontekstu.

KazalnikKaj meriZakaj je pomemben pri sladkorni bolezni
HbA1cPovprečni krvni sladkor v približno treh mesecihPotrdi diagnozo in spremlja dolgoročno urejenost
Glukoza v plazmi na teščeKrvni sladkor po osmih ali več urah brez hranePogosta prva presejalna preiskava
C-peptidKoliko inzulina trebušna slinavka še izdelujePomaga ločiti tip 1 od tipa 2
Razmerje albumin/kreatinin v urinuDrobne količine beljakovin, ki uhajajo v urin (v slovenskih laboratorijih pogosto v g/mol)Zgodnji znak diabetične okvare ledvic
oGF in kreatininKako dobro ledvice filtrirajo odpadne snovi (kreatinin v µmol/L)Spremlja zdravje ledvic skozi čas
LipidogramHolesterol in trigliceridi (v mmol/L)Oceni tveganje za bolezni srca, ki se ob sladkorni bolezni pogosto poveča

Če je vprašljivo delovanje trebušne slinavke, zdravniki včasih naročijo preiskavo C-peptida. Ko je treba spremljati ledvice, zdravstvena ekipa spremlja ledvične teste. Za oceno srčnega tveganja mnogi zdravniki naročijo tudi celoten lipidogram. Številni pregledi vključujejo tudi biokemične preiskave krvi, ki v enem odvzemu poročajo o glukozi ter ledvičnih in jetrnih kazalnikih.

Zdravljenje in vsakdanje obvladovanje

Zdravljenje skuša krvni sladkor ohraniti v zdravem območju, omiliti simptome in preprečiti zaplete. Načrt je odvisen od vrste bolezni, v večini primerov pa so trije stebri: življenjski slog, zdravila in pri nekaterih inzulin.

Temelji življenjskega sloga

Pri sladkorni bolezni tipa 2 in predstopnji opravita velik del dela izbira hrane in gibanje. Uravnotežen krožnik z manj rafiniranimi ogljikovimi hidrati in sladkimi pijačami, redna telesna dejavnost, dovolj spanja in vzdrževanje telesne teže izboljšajo, kako telo uporablja inzulin. NIJZ priporoča 150 do 300 minut zmerno naporne telesne dejavnosti na teden in vaje za moč vsaj dvakrat na teden. Že zmerna, trajna izguba teže lahko pomembno zniža krvni sladkor. V centrih za krepitev zdravja (CKZ) pri zdravstvenih domovih so na voljo tudi delavnice, med njimi „Zvišan krvni sladkor“.

Zdravila

Ko sam življenjski slog ne zadošča, pomaga več skupin zdravil. Metformin je pogosto prvo zdravilo v obliki tablet pri sladkorni bolezni tipa 2. Novejše možnosti, opisane v poglavju o novostih spodaj, znižajo krvni sladkor in hkrati pomagajo pri hujšanju. Zdravila izberejo glede na vzorec krvnega sladkorja, druge bolezni in osebne cilje, zato se prava izbira od človeka do človeka razlikuje.

Zdravljenje z inzulinom

Ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 potrebujejo inzulin vse življenje, ker ga telo ne izdeluje več. Nekateri s tipom 2 prav tako uporabljajo inzulin, ko druga zdravljenja ne ohranijo krvnega sladkorja v ciljnem območju. Inzulin vbrizgajo z injekcijo ali črpalko, odmerke pa prilagajajo hrani, dejavnosti in meritvam glukoze.

Zapleti in spremljanje

Urejenost krvnega sladkorja je tako pomembna, ker dolgotrajno visoka glukoza okvarja žile in živce. Pogosti zapleti so bolezni srca in žil, bolezni ledvic, okvara živcev (nevropatija) in okvara oči (retinopatija), ki lahko ogrozi vid. Verjetnejše so tudi težave s stopali in počasi celeče se rane.

Dobra novica: skrbno spremljanje ta tveganja močno zmanjša. NIJZ poudarja, da lahko z ustreznim zdravljenjem krvnega sladkorja, krvnega tlaka in maščob v krvi tveganje za zaplete bistveno zmanjšamo. Ob domačih meritvah glukoze vaša zdravstvena ekipa pregleduje oči in stopala, spremlja ledvične kazalnike in vaše vrednosti HbA1c. Za natančne izvide morate biti pogosto na tešče, zato upoštevajte navodila laboratorija. Zgodnje odkrivanje sprememb vam in ekipi da čas, da načrt prilagodite, preden majhne težave postanejo velike. Izvide lahko spremljate tudi na portalu zVEM.

Življenje s sladkorno boleznijo

Diagnoza je začetek, ne konec polnega življenja. Milijoni ljudi bolezen obvladujejo desetletja, medtem ko delajo, potujejo in se ukvarjajo s športom. Ključni so dosledna rutina, razumevanje lastnih vrednosti in podporna zdravstvena ekipa. Ko se naučite brati svoje izvide, tesnobo spremenite v dejanja: ko veste, kaj pomeni naraščajoč HbA1c ali glukoza zunaj območja, se lahko odzovete mirno in zgodaj. Pomembno je tudi duševno zdravje, saj stres in izgorelost vplivata na krvni sladkor in motivacijo. Podporo, izobraževanja in druženje ponujajo tudi društva bolnikov, povezana v Zvezo društev diabetikov Slovenije.

Najnovejša znanstvena spoznanja o sladkorni bolezni

Oskrba sladkorne bolezni se je v zadnjih letih hitro spremenila. Tu je pet novosti iz obdobja 2023 do 2026, razloženih v preprostem jeziku, s tem, kaj lahko vsaka pomeni za vas.

Tedenske injekcije, ki znižajo krvni sladkor in težo

Skupina zdravil, imenovana agonisti receptorjev GLP-1 (posnemajo črevesni hormon, ki pomaga uravnavati krvni sladkor in apetit), lahko zniža krvni sladkor in mnogim pomaga shujšati. Po podatkih iz baze PubMed je velik pregled 76 raziskav pokazal, da ta zdravila zanesljivo znižajo dolgoročni kazalnik krvnega sladkorja, različica z dvojnim delovanjem, tirzepatid, ki hkrati aktivira dve hormonski poti, pa ga je znižala najbolj, kot so poročali Yao in sodelavci (DOI), kar je potrdila neposredna primerjava Karagiannisa in sodelavcev (DOI). Kaj to pomeni za vas: pri mnogih ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 lahko eno zdravilo enkrat na teden hkrati obravnava krvni sladkor in težo, ali je primerno za vas, pa je pogovor za vašega zdravnika.

Zdravila, ki varujejo tudi srce in ledvice

Nekatera od teh zdravil naredijo več kot le znižajo glukozo. Na podlagi člankov iz baze PubMed je raziskava, osredotočena na ledvice, pokazala, da je semaglutid pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 in kronično boleznijo ledvic zmanjšal tveganje za resne ledvične in srčne dogodke, kot so poročali Mann in sodelavci (DOI). Kaj to pomeni za vas: pri izbiri zdravljenja lahko danes šteje tudi zaščita organov, ne le številke krvnega sladkorja, zlasti če so ledvice že obremenjene.

Neprekinjeno merjenje glukoze pomaga tudi pri tipu 2

Senzor za neprekinjeno merjenje glukoze je majhna naprava na koži, ki glukozo meri podnevi in ponoči, tako da vidite trende namesto posameznih posnetkov. Po podatkih iz baze PubMed je pregled raziskav pri sladkorni bolezni tipa 2 pokazal, da so senzorji zmerno izboljšali urejenost in podaljšali čas v ciljnem območju, torej delež dneva, ko glukoza ostane v zdravem oknu, kot so poročali Jancev in sodelavci (DOI). Kaj to pomeni za vas: senzor lahko razkrije vzorce, ki jih nekaj meritev iz prsta zgreši, in vam ter zdravniku pomaga natančneje prilagoditi hrano, dejavnost in zdravila.

Večja izguba teže lahko sladkorno bolezen tipa 2 potisne v remisijo

Remisija pomeni, da se krvni sladkor vrne v območje brez sladkorne bolezni brez zdravil za znižanje glukoze. Na podlagi člankov iz baze PubMed je pregled pokazal močno povezavo med odmerkom in učinkom: bolj ko so ljudje shujšali, verjetneje je sladkorna bolezen tipa 2 prešla v remisijo, kot so poročali Kanbour in sodelavci (DOI). Sorodno delo pojasnjuje, da je tip 2 tesno povezan z maščobo v jetrih in trebušni slinavki, ki jo hujšanje lahko odpravi, kot je opisal Taylor (DOI). Kaj to pomeni za vas: pri nekaterih ljudeh sladkorna bolezen tipa 2 ni nujno trajna, remisija pa ni zagotovljena in lahko zbledi, če se teža vrne, zato naj vsak načrt nadzoruje zdravnik.

Odložitev sladkorne bolezni tipa 1, preden se začne

Pri sladkorni bolezni tipa 1 je preprečevanje na obzorju. Po podatkih iz baze PubMed lahko zdravljenje, ki deluje na imunski sistem, teplizumab, odloži začetek tipa 1 pri ljudeh z velikim tveganjem, ki jih prepoznajo s krvnimi preiskavami avtoprotiteles, zgodnjimi imunskimi kazalniki, programi presejanja pa se širijo, kot so pregledali Ziegler in sodelavci (DOI). Kaj to pomeni za vas: sorodnikom človeka s tipom 1 lahko koristi zgodnje presejanje, saj zgodnejše odkritje tveganja odpre vrata novejšim možnostim, ki spreminjajo potek bolezni.

Slovarček

IzrazRazlaga
InzulinHormon trebušne slinavke, ki glukozi omogoči prehod iz krvi v celice, da jim da energijo.
Inzulinska rezistencaStanje, v katerem se celice slabo odzivajo na inzulin; osrednja značilnost sladkorne bolezni tipa 2.
HbA1c (glikirani hemoglobin)Krvna preiskava, ki odraža povprečni krvni sladkor v približno treh mesecih; izražena v % in mmol/mol.
Glukoza v plazmi na teščeKrvni sladkor, izmerjen po vsaj osmih urah brez hrane.
Oralni glukozni tolerančni test (OGTT)Preiskava, ki preveri krvni sladkor dve uri po odmerjeni sladki pijači; imenujejo ga tudi obremenilni test z glukozo.
Predstopnja sladkorne bolezniKrvni sladkor, višji od normalnega, a še ne v območju sladkorne bolezni (mejna bazalna glikemija ali motena toleranca za glukozo).
C-peptidSnov, ki se sprošča skupaj z inzulinom in pokaže, koliko inzulina telo izdeluje.
Senzor za neprekinjeno merjenje glukozeNaprava na koži, ki glukozo meri neprekinjeno podnevi in ponoči.
Diabetična ketoacidozaNevaren zaplet zelo visokega krvnega sladkorja, ki zahteva nujno pomoč.

Pogosta vprašanja

Kateri so zgodnji znaki sladkorne bolezni?

Najpogostejši zgodnji znaki so izrazita žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, zamegljen vid in počasno celjenje ran. Pri tipu 1 se lahko pojavijo v dneh ali tednih, pri tipu 2 pa se pogosto razvijajo tako postopno, da jih ljudje spregledajo. Ker je simptome lahko prezreti, je krvna preiskava najzanesljivejši način, da to ugotovite. Če se vam ti znaki zdijo znani, vprašajte osebnega zdravnika o preiskavi.

Kakšna je normalna vrednost krvnega sladkorja?

Pri večini odraslih brez sladkorne bolezni velja za normalno glukoza na tešče pod 5,6 mmol/L po merilih ADA oziroma do 6,1 mmol/L po merilih, ki jih uporablja slovenski program preventive, HbA1c pod 5,7 % (39 mmol/mol) pa je v normalnem območju. Vrednosti med normalnimi in mejami za sladkorno bolezen sodijo v območje predstopnje. Ciljne vrednosti se lahko razlikujejo pri ljudeh, ki sladkorno bolezen že imajo, zato se o svojih ciljih pogovorite z zdravstveno ekipo, namesto da bi se primerjali z eno številko. Vedno upoštevajte tudi referenčno območje na svojem izvidu.

Kakšna je razlika med sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2?

Pri sladkorni bolezni tipa 1 imunski sistem uniči celice, ki izdelujejo inzulin, zato telo izdela malo ali nič inzulina in ga potrebuje vsak dan. Pri sladkorni bolezni tipa 2 telo inzulin še izdeluje, a ga slabo uporablja, bolezen pa je močno povezana s težo, dejavnostjo in genetiko. Tip 1 se navadno začne prej in hitro, tip 2 pa se razvija počasi, pogosto v odrasli dobi. Preiskava C-peptida lahko zdravnikom pomaga ločiti obe vrsti.

Ali je sladkorno bolezen tipa 2 mogoče obrniti ali ozdraviti?

Trajne ozdravitve ni, sladkorna bolezen tipa 2 pa lahko preide v remisijo, kar pomeni, da se krvni sladkor vrne v območje brez sladkorne bolezni brez zdravil za znižanje glukoze. Večja in trajna izguba teže remisijo naredi verjetnejšo, in bolj ko shujšate, večja je možnost. Remisija ni zagotovljena in lahko zbledi, če se teža vrne, zato naj vsak pristop načrtuje in spremlja zdravnik.

Ali preveč sladkorja povzroči sladkorno bolezen?

Sladkor sam sladkorne bolezni ne povzroči neposredno. Tip 1 je avtoimunska bolezen, ki ni povezana s prehrano. Pri tipu 2 prehrana z veliko sladkih pijač in odvečnih kalorij prispeva k pridobivanju teže in večjemu tveganju, globlja težava pa je, kako telo ravna z vsemi ogljikovimi hidrati in inzulinom. Uravnotežena prehrana in redna telesna dejavnost tveganje zmanjšata bolj kot le izogibanje sladkorju.

Katere krvne preiskave uporabljajo za diagnozo sladkorne bolezni?

Zdravniki uporabljajo predvsem štiri preiskave: HbA1c, glukozo v plazmi na tešče, oralni glukozni tolerančni test in naključno glukozo v plazmi ob simptomih. Diagnozo navadno potrdijo s ponovitvijo preiskave na drug dan. Zdravnik preiskavo izbere glede na vaš položaj, za nekatere pa morate biti za natančen izvid na tešče.

Viri

  • Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) — Sladkorna bolezen, 2026 — nijz.si
  • NIJZ — Program integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni: priročnik, 2022 — nijz.si
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) — Pravica do storitev osnovne zdravstvene dejavnosti (preventivni pregled), januar 2025 — api.zzzs.si
  • Zveza društev diabetikov Slovenije — diabetes-zveza.si
  • Centers for Disease Control and Prevention — Diabetes Basics — cdc.gov
  • National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases (NIH) — Diabetes Tests and Diagnosis — niddk.nih.gov
  • American Diabetes Association — Diagnosis — diabetes.org
  • Yao H, et al. — Comparative effectiveness of GLP-1 receptor agonists on glycaemic control, body weight, and lipid profile for type 2 diabetes: systematic review and network meta-analysis — BMJ, 2024 — doi.org/10.1136/bmj-2023-076410
  • Karagiannis T, et al. — Subcutaneously administered tirzepatide vs semaglutide for adults with type 2 diabetes: a systematic review and network meta-analysis — Diabetologia, 2024 — doi.org/10.1007/s00125-024-06144-1
  • Jancev M, et al. — Continuous glucose monitoring in adults with type 2 diabetes: a systematic review and meta-analysis — Diabetologia, 2024 — doi.org/10.1007/s00125-024-06107-6
  • Mann JFE, et al. — Effects of semaglutide with and without SGLT2 inhibitor use in type 2 diabetes and chronic kidney disease (FLOW trial) — Nature Medicine, 2024 — doi.org/10.1038/s41591-024-03133-0
  • Kanbour S, et al. — Impact of bodyweight loss on type 2 diabetes remission: a systematic review and meta-regression analysis — The Lancet Diabetes and Endocrinology, 2025 — doi.org/10.1016/S2213-8587(24)00346-2
  • Taylor R — Understanding the cause of type 2 diabetes — The Lancet Diabetes and Endocrinology, 2024 — doi.org/10.1016/S2213-8587(24)00157-8
  • Ziegler AG, et al. — The future of type 1 diabetes therapy — The Lancet, 2025 — doi.org/10.1016/S0140-6736(25)01438-2

Več o tem

Razumite svoje laboratorijske izvide z AI DiagMe

Sladkorno bolezen je laže obvladovati, ko razumete številke za njo. AI DiagMe vam pomaga razumeti izvide, kot so HbA1c, glukoza na tešče in celoten lipidogram, tako da jih bere v kontekstu in v preprostem jeziku razloži, kaj pomenijo. Namenjen je razumevanju izvidov in pripravi boljših vprašanj za pregled. Ne postavlja diagnoz in ne nadomešča vašega zdravnika.

Dajte si razložiti svoje izvide v nekaj minutah

Uredniška ekipa

  • Logotip AI DiagMe

    Avtor

    Ekipo AI DiagMe sestavljajo zdravniki, klinični strokovnjaki in medicinski uredniki. Naše članke pišejo strokovnjaki za komuniciranje v zdravstvu, nato jih pregledajo in potrdijo zdravniki našega znanstvenega odbora, ki ga sestavljajo bolnišnični zdravniki, dejavni na področjih, kot so hematologija, endokrinologija in splošna medicina. Julien Priour, ki vodi uredniško delo, ima MBA šole HEC Paris in se je usposabljal za znanstveno pisanje in objavljanje na francoskem nacionalnem raziskovalnem inštitutu za trajnostni razvoj (IRD, FUN-MOOC, 2026). Vsaka vsebina temelji na veljavnih kliničnih smernicah in strokovno recenziranih medicinskih objavah.

    E-pošta Spletna stran
  • Julien Priour

    Uredil

    Soustanovitelj in izvršni direktor AI DiagMe · Višji medicinski urednik · Diplomant HEC Paris

    Julien Priour is a senior medical editor at AI DiagMe, where he oversees the editorial line and the fact-checking process. A graduate of HEC Paris, he has 3 years of experience in health publishing and was trained in scientific writing and publishing by the French National Research Institute for Sustainable Development (IRD, FUN-MOOC, 2026). He makes sure that every article follows current medical guidelines and is reviewed and validated by a physician from the scientific and ethics committee. He sets the sourcing standards (HAS, Ameli, INSERM…) and the review standards applied across the entire site.

    E-pošta LinkedIn
  • dr. Claude Tchonko

    Strokovni pregled

    Dr. Claude Tchonko is a hematologist, in practice since 2013, currently working at Clinique Mas de Rochet (Castelnau-le-Lez, France). With an international background, he specializes in the management of hematologic malignancies (leukemias, lymphomas, myelomas), with particular expertise in autologous stem cell transplantation, CAR-T cell therapy and the optimization of care pathways in onco-hematology.

    Author of a reference work, “Lymphoid Hematologic Malignancies in Mali”, he combines clinical practice with active involvement in projects developing technology solutions for healthcare.

    He holds a State Doctorate in Medicine (Faculty of Medicine of Bamako, 2006) and completed his training with a Certificate of Specialized Studies in Bioclinical Hematology (Abidjan-Cocody, 2010) and several university diplomas: a DFMS in Hematology and an inter-university diploma (DIU) in Onco-Hematological Cytogenetics (Grenoble), as well as a university diploma (DU) in major sickle cell disease (UPEC).

    dr. Claude Tchonko LinkedIn

Sorodni članki

Kmalu