Odpre se v novem zavihku

Koagulacijski testi: PČ, APTČ, INR in D-dimer razloženi

Kazalo vsebine

Koagulacijski testi: PČ, APTČ, INR in D-dimer razloženi

⚕️ Ta članek je zgolj informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom. O svojih izvidih se vedno posvetujte z zdravnikom.

Koagulacijski testi so skupina krvnih preiskav, ki pokažejo, kako dobro telo tvori in razgrajuje krvne strdke. Če so na vašem izvidu kratice, kot so PČ, INR, APTČ ali D-dimer, ob njih pa številke in referenčne vrednosti, je težko vedeti, kaj je normalno in kaj zahteva pozornost. Ta vodnik v preprostem jeziku razloži, kaj meri vsaka preiskava, kaj lahko pomeni povišan ali znižan izvid in kdaj naj bo odstopajoča vrednost povod za pogovor z zdravnikom. Našli boste tudi primerjavo štirih glavnih preiskav, preprost vodnik po pogostih vzorcih izvidov in jasen seznam opozorilnih znakov. Cilj je, da bi svoje izvide pred naslednjim pregledom brali z več zaupanja.

Koagulacijski testi: PČ, APTČ, INR in D-dimer razloženi

Kaj so koagulacijski testi?

Koagulacijski testi (imenovani tudi testi hemostaze ali preiskave strjevanja krvi) so niz krvnih preiskav, ki merijo, kako hitro in kako dobro se vaša kri strjuje. Strjevanje, imenovano tudi koagulacija, je proces, s katerim telo po poškodbi ustavi krvavitev. Temelji na verigi beljakovin, imenovanih faktorji strjevanja, in na drobnih delcih celic, imenovanih trombociti.

Preiskave preverijo, ali ta veriga deluje s pravo hitrostjo. Če je strjevanje prepočasno, se vam lahko hitro naredijo modrice ali hitro krvavite. Če je strjevanje prehitro ali se dogaja takrat, ko se ne bi smelo, ste lahko bolj ogroženi za nevaren strdek. Koagulacijski testi sami ne diagnosticirajo ene bolezni; dajejo namige, ki jih zdravnik bere skupaj z vašimi simptomi, zgodovino bolezni in drugimi izvidi.

Večina naborov vključuje majhno osnovno skupino preiskav. Štiri, ki jih boste najverjetneje videli, so protrombinski čas (PČ), mednarodno normalizirano razmerje (INR), aktivirani parcialni tromboplastinski čas (APTČ) in D-dimer. Mnogi izvidi navajajo tudi fibrinogen in število trombocitov. Na slovenskih izvidih so te preiskave zapisane s predpono „P-“ (plazma), na primer „P-PČ“ ali „P-D-dimer“. Kako se te preiskave vključujejo v celoten izvid, razloži naš vodnik o tem, kako brati izvide krvnih preiskav, z referenčnimi vrednostmi in oznakami odstopanj korak za korakom.

Zakaj jih zdravnik naroči

Koagulacijske teste pogosto naročijo pred operacijo, za preverjanje motnje krvavenja ali strjevanja, za spremljanje zdravil proti strjevanju krvi ali za oceno delovanja jeter, saj jetra tvorijo večino faktorjev strjevanja. Naročijo jih lahko tudi, kadar ima nekdo nepojasnjene modrice, močne krvavitve ali sum na strdek.

Štiri glavne preiskave na kratko

Vsaka preiskava pogleda nekoliko drug del procesa strjevanja. Spodnja preglednica povzema, kaj merijo in zakaj se uporabljajo. Referenčne vrednosti so iz kataloga laboratorija Zdravstvenega doma Postojna (2024); med laboratoriji in metodami se razlikujejo, zato svoj izvid vedno berite glede na območje, natisnjeno na lastnem izvidu.

PreiskavaKaj predvsem meriReferenčne vrednosti (primer)Pogosto se uporablja za
PČ (protrombinski čas)Hitrost „zunanje“ in skupne poti strjevanja70–130 % (v sekundah okoli 9–13 s)Spremljanje varfarina, preverjanje delovanja jeter in vitamina K
INRStandardiziran zapis PČ0,85–1,15 (brez zdravil proti strjevanju)Primerjavo izvidov PČ med laboratoriji; odmerjanje varfarina
APTČ (aPTT)Hitrost „notranje“ in skupne poti strjevanja29,0–40,2 sSpremljanje heparina, razjasnitev nepojasnjenih krvavitev
D-dimerDelček, ki ostane, ko se strdek raztapljapod 500 µg/LPomoč pri izključitvi strdka, kot sta GVT ali PE

PČ in APTČ delujeta kot par: skupaj zajameta skoraj vse faktorje strjevanja. Ko ju zdravnik bere skupaj, vzorec, kateri je odstopajoč, pomaga ugotoviti, kje je težava. INR je preprosto način izražanja PČ, da izvidi pomenijo isto povsod. D-dimer je nekoliko ob strani, ker ne meri hitrosti strjevanja; pove, ali se nekje v telesu strdki dejavno razgrajujejo.

Koagulacijski testi: kaj PČ in INR razkrivata o strjevanju krvi

Protrombinski čas (PČ) in INR

Protrombinski čas pokaže, kako hitro se strdi kri po „zunanji“ poti strjevanja, INR pa je njegov standardiziran zapis. PČ meri, koliko sekund traja, da se v vzorcu vaše krvi po dodatku sprožilca strjevanja oblikuje strdek. Predvsem odraža „zunanjo“ in skupno pot strjevanja, ki je odvisna od več faktorjev, ki jih tvorijo jetra. V slovenskih laboratorijih je PČ pogosto izražen v odstotkih aktivnosti normalne plazme (nižji odstotek pomeni počasnejše strjevanje).

Ker se izvidi PČ lahko razlikujejo glede na opremo in reagente laboratorija, se izvid pretvori v INR (mednarodno normalizirano razmerje). INR je izračun, ki PČ standardizira, tako da vrednost, izmerjena v enem laboratoriju, pomeni isto kot enaka vrednost, izmerjena drugje. Po navedbah ameriške Nacionalne medicinske knjižnice lahko preiskava PČ/INR razjasni vzrok nenavadne krvavitve, pokaže težave z jetri, odkrije pomanjkanje vitamina K in pred operacijo potrdi sposobnost strjevanja.

PČ, INR in zdravila proti strjevanju krvi

PČ/INR je standardna preiskava za spremljanje varfarina, tablete, ki upočasni strjevanje in tako preprečuje nevarne strdke. Varfarin deluje tako, da zavira vitamin K, ki ga telo potrebuje za tvorbo več faktorjev strjevanja. Ljudje, ki jemljejo varfarin, navadno ciljajo na vrednost INR, ki jo določi zdravnik, pogosto okoli 2,0 do 3,0, natančno območje pa je odvisno od razloga za zdravljenje. Zato katalog ZD Postojna pri INR navaja, da je terapevtsko območje „odvisno od indikacije“.

Višji INR pomeni, da se kri strjuje počasneje, kar povečuje tveganje za krvavitev; nižji INR pomeni hitrejše strjevanje, kar povečuje tveganje za strdek. Ker prehrana in druga zdravila vplivajo na raven vitamina K, naš članek o vrednostih INR in vitaminu K razloži, kako je to hranilo povezano z vašimi izvidi strjevanja.

Kaj lahko pomeni podaljšan ali skrajšan PČ

Podaljšan PČ (oziroma nizek odstotek ali visok INR) lahko kaže na učinek varfarina, pomanjkanje vitamina K, bolezen jeter ali pomanjkanje nekaterih faktorjev strjevanja. Skrajšan PČ je redkejši in sam po sebi le redko razlog za skrb. Novejša zdravila proti strjevanju krvi, kot so neposredni peroralni antikoagulanti, navadno ne spremljajo s PČ/INR, zato se ta preiskava ne uporablja za njihovo odmerjanje.

Aktivirani parcialni tromboplastinski čas (APTČ)

APTČ pokaže, kako hitro se strdi kri po „notranji“ poti strjevanja, in se uporablja predvsem za spremljanje heparina. Na izvidih je zapisan kot APTČ ali v angleščini aPTT (activated partial thromboplastin time), ker laboratorij doda snov, ki strjevanje aktivira in naredi izvid zanesljivejši. PTT in APTČ označujeta v bistvu isto preiskavo.

APTČ preveri drugo skupino faktorjev strjevanja kot PČ. Kot pojasnjuje klinika Cleveland Clinic, preiskava PTT pregleda večino faktorjev strjevanja, preiskava PČ pa preveri nekatere, ki jih PTT ne, zato ju pogosto opravijo skupaj. Branje obeh drug ob drugem da jasnejšo sliko, kateri del verige strjevanja morda ne deluje.

APTČ in heparin

APTČ je običajna preiskava za spremljanje heparina, hitro delujočega zdravila proti strjevanju krvi, ki ga dajejo z injekcijo ali infuzijo, pogosto v bolnišnici. Med zdravljenjem s heparinom zdravniki skušajo APTČ ohraniti v ciljnem območju, da je zdravilo dovolj močno za preprečevanje strdkov, a ne tako močno, da bi povzročalo krvavitve.

Kaj lahko pomeni podaljšan ali skrajšan APTČ

Podaljšan APTČ lahko povzročijo heparin, pomanjkanje faktorja strjevanja, kot pri hemofiliji, bolezen jeter ali von Willebrandova bolezen, pogosta dedna motnja krvavenja. Odraža lahko tudi „lupusni antikoagulant“, protitelo, ki je kljub imenu včasih povezano s strjevanjem in ne s krvavitvijo. Krajši APTČ od običajnega sam po sebi navadno ni razlog za skrb. Naš podrobni vodnik o APTČ natančneje razloži, kako se ti izvidi razlagajo.

D-dimer: preiskava ob sumu na strdek

D-dimer se od drugih preiskav razlikuje po tem, da ne meri hitrosti strjevanja, ampak delček, ki nastane pri razgradnji strdka. Ta majhen beljakovinski delček se pojavi v krvi, ko se strdek oblikuje in nato razgrajuje. Zelo nizek ali nezaznaven D-dimer kaže na malo dejavnosti strdkov, povišana raven pa na to, da se nekje v telesu strdki tvorijo in raztapljajo.

Zdravniki D-dimer najpogosteje uporabljajo za pomoč pri izključitvi krvnega strdka. Klinika Mayo Clinic navaja, da ima skoraj vsak s pomembno globoko vensko trombozo (GVT) povišan D-dimer in da preiskava lahko pomaga izključiti pljučno embolijo (PE), strdek v pljučih. Moč preiskave je v visoki „negativni napovedni vrednosti“: ko je D-dimer normalen in je klinični sum majhen, je strdek malo verjeten. Naš celoten vodnik o vrednostih D-dimerja izvid razloži podrobneje.

Zakaj povišan D-dimer ne pomeni vedno strdka

To je eden najbolj zmedenih delov preiskave. Povišan D-dimer ni specifičen: le pokaže presnovo strdkov, ta pa ima veliko nenevarnih ali nepovezanih vzrokov. D-dimer se lahko zviša v nosečnosti, po nedavni operaciji ali poškodbi, ob okužbi, vnetju, bolezni jeter, raku in z naraščajočo starostjo. Zato povišan D-dimer sam le redko potrdi strdek. Navadno vodi v slikovno preiskavo, kot je ultrazvok ven pri sumu na strdek v nogi ali CT-angiografija pljuč pri sumu na strdek v pljučih, s katero strdek iščejo neposredno. Povedano drugače: povišan D-dimer je povod za nadaljnje preiskave, ne diagnoza.

Fibrinogen in druge preiskave strjevanja

Nekateri nabori koagulacijskih testov vključujejo dodatne preiskave, ki dopolnijo sliko.

  • Fibrinogen je beljakovina, ki jo trombin spremeni v fibrin, mrežo, ki drži strdek skupaj. V slovenskih laboratorijih je izražen v g/L; ZD Postojna navaja 2,0–4,5 g/L (v ameriških enotah okoli 200–400 mg/dL). Nizek fibrinogen se lahko pojavi pri hudi bolezni jeter ali pri resnem stanju, imenovanem diseminirana intravaskularna koagulacija (DIK); visok fibrinogen pogosto odraža vnetje.
  • Število trombocitov meri delce celic, ki zamašijo rano. Navadno je navedeno v hemogramu in ne med testi strjevanja, a trombociti so nujni za normalno strjevanje (referenčne vrednosti za odrasle po priporočilu SZKKLM: 150–410 × 10⁹/L).
  • Specializirane preiskave faktorjev strjevanja lahko dodajo ob sumu na pomanjkanje. Mednje spadajo naravne „zavore“ strjevanja, kot so protein C, protein S in antitrombin III. Pomanjkanje katerega koli od njih lahko poveča tveganje za strdke.

Te preiskave navadno naročijo naknadno, ko osnovni nabor pokaže, kje je treba pogledati natančneje.

Kako razumeti odstopajoče izvide

Pri branju koagulacijskih testov gre za vzorce, ne za posamezne številke. Ker PČ in APTČ zajemata različne faktorje strjevanja, kombinacija odstopajočih vrednosti zdravniku pomaga zožiti vzrok. Spodnja preglednica prikazuje pogoste vzorce in to, kar lahko zdravnik pri njih pretehta. Je le splošno vodilo, ne diagnoza.

Vzorec izvidovKar lahko zdravnik pretehta
PČ podaljšan (INR povišan), APTČ normalenUčinek varfarina, pomanjkanje vitamina K ali težava z jetri
APTČ podaljšan, PČ/INR normalenUčinek heparina, hemofilija, von Willebrandova bolezen ali lupusni antikoagulant
Podaljšana PČ in APTČHuda bolezen jeter, DIK, pomanjkanje vitamina K ali močan učinek zdravil proti strjevanju
D-dimer povišanMožen strdek, a tudi nosečnost, operacija, okužba ali starost – za potrditev je potrebna slikovna preiskava
Nizek fibrinogen ob povišanem D-dimerju in podaljšanih PČ/APTČVzorec, ki se lahko pojavi pri DIK, nujnem zdravstvenem stanju

Druga ključna zamisel je razlika med težavo s krvavenjem in težavo s strjevanjem. Počasno strjevanje (podaljšan PČ ali APTČ, malo trombocitov, nizek fibrinogen) navadno povzroča modrice in krvavitve. Čezmerno strjevanje ali pomanjkanje naravnih antikoagulantov telesa pa navadno povečuje tveganje za strdke v venah ali pljučih. Mnogi izvidi so blizu meje referenčnega območja in se izkažejo za nenevarne, zlasti če nimate simptomov.

Kdaj k zdravniku

O vsakem odstopajočem izvidu koagulacijskih testov se pogovorite z zdravnikom, ki jih je naročil, ob znakih strdka pa takoj pokličite 112. Koagulacijske teste razlaga zdravnik, nekateri simptomi pa zahtevajo hitro zdravniško pomoč ne glede na številke na izvidu.

Poiščite nujno pomoč, če opazite znake možnega strdka:

  • otekanje, bolečina, rdečina ali toplota v eni nogi, kar lahko kaže na GVT;
  • nenadna težka sapa, bolečina v prsih ali izkašljevanje krvi, kar lahko kaže na pljučno embolijo – takoj pokličite 112;
  • nenadna šibkost, odrevenelost, povešen kot ust na eni strani obraza ali težave z govorom, kar lahko kaže na možgansko kap – takoj pokličite 112.

Čim prej se obrnite na zdravnika, če imate znake motnje krvavenja:

  • pogoste krvavitve iz nosu ali dlesni;
  • hitro nastajajoče ali nenavadno velike modrice;
  • kri v urinu ali blatu ali zelo močne menstruacije;
  • krvavitev iz majhnih ureznin, ki se dolgo ne ustavi.

Ti opozorilni znaki so pomembni, tudi če so bili vaši zadnji koagulacijski testi normalni, saj izvidi odražajo le en trenutek.

Kako potekajo koagulacijski testi in kdaj so izvidi

Za koagulacijske teste zadošča običajen odvzem krvi, navadno iz vene na roki. Vzorec zberejo v epruveto s svetlo modrim zamaškom, ki vsebuje citrat, da se kri ne strdi, preden pride v laboratorij. Večini ljudi za preiskave strjevanja ni treba biti tešč, vedno pa upoštevajte navodila svoje ambulante – v ZD Krško na primer navodilo za odvzem krvi za biokemijo in koagulacijo zahteva, da ste tešči. Ekipi povejte tudi za vsa zdravila proti strjevanju krvi, prehranska dopolnila ali druga zdravila, ki jih jemljete, saj lahko vplivajo na izvide.

Koagulacijski testi: kako zdravila proti strjevanju krvi vplivajo na izvide

Čas do izvida je odvisen od preiskave in laboratorija. Osnovne preiskave strjevanja, kot sta PČ/INR in APTČ, so pogosto na voljo v nekaj urah do enem dnevu; ZD Postojna navaja približno dve uri, pri nujnih vzorcih eno uro. Specializirane preiskave faktorjev lahko trajajo dlje. Za celovitejšo sliko časovnih okvirov po vrsti preiskave preberite naš vodnik koliko časa za izvide krvi. Če jemljete varfarin, vam bo ambulanta, ki vodi vaše zdravljenje, povedala, kako pogosto ponavljati INR, da bo odmerek ostal v ciljnem območju.

Slovarček

  • Antikoagulant: zdravilo, ki upočasni strjevanje krvi in pomaga preprečevati nevarne strdke; pogosta primera sta varfarin in heparin.
  • APTČ (aktivirani parcialni tromboplastinski čas): različica PTT, pri kateri laboratorij doda aktivator, da je izvid zanesljivejši. Izraza PTT in APTČ (aPTT) se uporabljata za v bistvu isto preiskavo.
  • Koagulacijska kaskada: zaporedna veriga faktorjev strjevanja, ki skupaj oblikujejo krvni strdek.
  • D-dimer: beljakovinski delček, ki se sprosti pri razgradnji strdka. Povišana raven kaže na dejavnost strdkov, sama pa strdka ne potrdi.
  • DIK (diseminirana intravaskularna koagulacija): resno stanje, pri katerem se strjevanje in krvavitve hkrati dogajajo po vsem telesu.
  • Fibrinogen: beljakovina v krvi, ki se spremeni v fibrin in zgradi mrežo strdka.
  • Heparin: hitro delujoče zdravilo proti strjevanju krvi v obliki injekcij, ki ga pogosto spremljajo z APTČ.
  • INR (mednarodno normalizirano razmerje): standardiziran način izražanja protrombinskega časa, ki omogoča primerjavo izvidov med laboratoriji.
  • Trombociti: drobni delci celic, ki se zberejo na rani in pomagajo oblikovati strdek.
  • Varfarin: zdravilo proti strjevanju krvi v obliki tablet, ki zavira vitamin K in ga spremljajo s PČ/INR.

Pogosta vprašanja

Ali moram biti pred koagulacijskimi testi tešč?

Pri večini preiskav strjevanja post ni potreben in lahko navadno normalno jeste in pijete. Navodila pa se razlikujejo med ambulantami in glede na to, katere preiskave so združene, nekateri zdravstveni domovi pa za koagulacijo zahtevajo odvzem na tešče; zato je najvarneje upoštevati navodila, ki jih dobite ob naročilu. Laboratoriju je pomembno povedati tudi za vsa zdravila proti strjevanju krvi, prehranska dopolnila, kot sta vitamin K ali ribje olje, in druga zdravila, ki jih jemljete, saj jih več lahko spremeni izvide. Če niste prepričani, kratek klic v ambulanto pred odvzemom potrdi, ali je potrebna kakšna priprava.

Kakšna je razlika med PČ in APTČ?

Obe preiskavi merita, koliko časa traja, da se kri strdi, vendar pogledata različne faktorje strjevanja. PČ (s standardiziranim INR) predvsem odraža zunanjo in skupno pot ter se uporablja za spremljanje varfarina in preverjanje delovanja jeter. APTČ odraža notranjo in skupno pot ter se uporablja za spremljanje heparina in razjasnitev nepojasnjenih krvavitev. Ker vsaka preiskava zajame del verige strjevanja, ju zdravniki navadno berejo skupaj: vzorec, katera je odstopajoča, pomaga pokazati, kje bi lahko bila težava s strjevanjem.

Ali normalen D-dimer izključi krvni strdek?

Normalen D-dimer pomirja, zlasti kadar zdravnik že meni, da je strdek malo verjeten. V tem primeru normalen izvid pomaga varno izključiti globoko vensko trombozo ali pljučno embolijo brez dodatnih slikovnih preiskav. Sam po sebi pa ni zagotovilo. Če vaši simptomi močno kažejo na strdek, lahko zdravnik kljub normalnemu D-dimerju naroči slikovno preiskavo, saj se preiskava uporablja skupaj s klinično oceno in ne kot samostojen odgovor.

Ali so koagulacijski testi isto kot hemogram?

Ne. Koagulacijski testi preverijo, kako dobro se vaša kri strjuje, tako da merijo čase strjevanja in beljakovine, povezane s strdki. Hemogram (krvna slika) prešteje rdeče in bele krvničke ter trombocite in pogleda njihovo velikost in stanje. Preiskavi se prekrivata le pri trombocitih, ki so pomembni za strjevanje in so navedeni v hemogramu. Odgovarjata na različna vprašanja in ju pogosto naročijo skupaj za širši vpogled v vašo kri.

Koliko časa trajajo izvidi koagulacijskih testov?

Rutinske preiskave strjevanja, kot sta PČ/INR in APTČ, so pogosto gotove v nekaj urah do enem dnevu, odvisno od laboratorija in obdelave vzorca. Specializirane preiskave, kot so določitve posameznih faktorjev strjevanja, lahko trajajo dlje, ker jih izvajajo redkeje. Čas je odvisen tudi od tega, kako izvide dobite – na portalu zVEM, v ambulanti ali na kontrolnem pregledu. Če se vam zdi, da izvidi zamujajo dlje, kot so vam napovedali, je smiselno poklicati ambulanto.

Ali lahko koagulacijski testi diagnosticirajo določeno bolezen?

Koagulacijski testi sami ne diagnosticirajo ene bolezni. Pokažejo, ali je vaše strjevanje hitrejše ali počasnejše od pričakovanega in kateri del procesa je morda prizadet. Zdravnik izvide združi z vašimi simptomi, zgodovino bolezni, zdravili in pogosto dodatnimi preiskavami, kot so slikovne preiskave ali specializirane določitve faktorjev, da postavi diagnozo. Razumite jih kot kažipot za naslednje korake in ne kot končni odgovor.

Viri

Več branja

Razumite svoje izvide z AI DiagMe

Protrombinski čas (PČ/INR), APTČ ali D-dimer zunaj referenčnega območja lahko sprožijo vprašanja že dolgo pred naslednjim pregledom. AI DiagMe prebere vaše izvide strjevanja krvi v kontekstu, v preprostem jeziku razloži, kaj pomeni vsaka vrednost, in vam pomaga pripraviti jasna vprašanja za zdravnika. Namenjen je razumevanju izvidov, ne postavljanju diagnoze in nikoli ne nadomešča zdravniškega pregleda. Naložite svoj izvid in si oglejte jasno razlago svojih koagulacijskih testov.

➡️ Dajte si razložiti izvide v nekaj minutah

Uredniška ekipa

  • Logotip AI DiagMe

    Avtor

    Ekipo AI DiagMe sestavljajo zdravniki, klinični strokovnjaki in medicinski uredniki. Naše članke pišejo strokovnjaki za komuniciranje v zdravstvu, nato jih pregledajo in potrdijo zdravniki našega znanstvenega odbora, ki ga sestavljajo bolnišnični zdravniki, dejavni na področjih, kot so hematologija, endokrinologija in splošna medicina. Julien Priour, ki vodi uredniško delo, ima MBA šole HEC Paris in se je usposabljal za znanstveno pisanje in objavljanje na francoskem nacionalnem raziskovalnem inštitutu za trajnostni razvoj (IRD, FUN-MOOC, 2026). Vsaka vsebina temelji na veljavnih kliničnih smernicah in strokovno recenziranih medicinskih objavah.

    E-pošta Spletna stran
  • Julien Priour

    Uredil

    Soustanovitelj in izvršni direktor AI DiagMe · Višji medicinski urednik · Diplomant HEC Paris

    Julien Priour is a senior medical editor at AI DiagMe, where he oversees the editorial line and the fact-checking process. A graduate of HEC Paris, he has 3 years of experience in health publishing and was trained in scientific writing and publishing by the French National Research Institute for Sustainable Development (IRD, FUN-MOOC, 2026). He makes sure that every article follows current medical guidelines and is reviewed and validated by a physician from the scientific and ethics committee. He sets the sourcing standards (HAS, Ameli, INSERM…) and the review standards applied across the entire site.

    E-pošta LinkedIn
  • dr. Claude Tchonko

    Strokovni pregled

    Dr. Claude Tchonko is a hematologist, in practice since 2013, currently working at Clinique Mas de Rochet (Castelnau-le-Lez, France). With an international background, he specializes in the management of hematologic malignancies (leukemias, lymphomas, myelomas), with particular expertise in autologous stem cell transplantation, CAR-T cell therapy and the optimization of care pathways in onco-hematology.

    Author of a reference work, “Lymphoid Hematologic Malignancies in Mali”, he combines clinical practice with active involvement in projects developing technology solutions for healthcare.

    He holds a State Doctorate in Medicine (Faculty of Medicine of Bamako, 2006) and completed his training with a Certificate of Specialized Studies in Bioclinical Hematology (Abidjan-Cocody, 2010) and several university diplomas: a DFMS in Hematology and an inter-university diploma (DIU) in Onco-Hematological Cytogenetics (Grenoble), as well as a university diploma (DU) in major sickle cell disease (UPEC).

    dr. Claude Tchonko LinkedIn

Sorodni članki

Kmalu