Odpre se v novem zavihku

ACTH hormon v krvi: kaj pomeni povišan ali nizek izvid

Kazalo vsebine

ACTH, ključni hormon hipofize, razložen

⚕️ Ta članek je zgolj informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom. O svojih izvidih se vedno posvetujte z zdravnikom.

ACTH hormon (adrenokortikotropni hormon) je kemični sel, ki ga izdeluje hipofiza in ki nadledvičnim žlezam sporoča, kdaj naj sprostijo kortizol. Ker ta ena številka stoji v središču telesnega sistema za odziv na stres in za steroidne hormone, je na laboratorijskem izvidu lahko zmedena, zlasti kadar se pojavi tik ob vrednosti kortizola. Če razumete, kaj preiskava ACTH pokaže, boste lažje razumeli, zakaj jo je zdravnik naročil in kaj lahko pomenijo vaše številke. V tem članku boste izvedeli, kaj ACTH počne, kako brati povišan in nizek izvid skupaj s kortizolom, pri katerih boleznih preiskava pomaga, kako se pripraviti na odvzem krvi, kako preiskavo opravite v Sloveniji in kaj prinašajo nove raziskave. Cilj je razumevanje, ne samodiagnoza: vaše izvide vedno razloži zdravnik.

Kaj je ACTH hormon in kaj meri preiskava ACTH v krvi?

ACTH hormon je hormon hipofize, ki spodbuja nadledvični žlezi k izdelavi kortizola, preiskava pa izmeri, koliko ga ta trenutek kroži v krvi. Hipofiza je žleza v velikosti graha na dnu možganov in ACTH v kri sprošča v kratkih sunkih ves dan. Njegova naloga je preprosta: s krvjo potuje do nadledvičnih žlez, dveh majhnih žlez, ki ležita na vrhu ledvic, in jima sporoči, naj izdelata kortizol. Preiskava ACTH v krvi torej izmeri, koliko tega signalnega hormona kroži v trenutku odvzema krvi.

Povezava med hipofizo in nadledvičnima žlezama

Zdravniki to verigo ukazov imenujejo os hipotalamus–hipofiza–nadledvični žlezi, na kratko os HHN (v angleški literaturi HPA). Proces začne hipotalamus, ki sprosti hormon CRH (kortikoliberin). CRH spodbudi hipofizo, da sprosti ACTH, ACTH pa spodbudi nadledvični žlezi, da sprostita kortizol. Vsak člen je odvisen od prejšnjega, zato lahko vrednost ACTH spremeni težava v hipofizi, v nadledvičnih žlezah ali kje povsem drugje. Za dobro razlago izvida je treba razmišljati o celotni verigi, ne le o eni žlezi.

Povratna zanka med ACTH in kortizolom

Sistem se sam uravnava. Ko se kortizol zviša, hipofizi sporoči, naj izdela manj ACTH; ko kortizol pade, ga hipofiza izdela več. To nihanje ohranja kortizol v zdravem območju. Pojasni pa tudi, zakaj ACTH skoraj vedno razlagamo skupaj s kortizolom in ne samega. Ena sama vrednost ACTH pove malo, dokler zdravnik ne vidi, ali je kortizol hkrati povišan, nizek ali normalen. Za celotno sliko je koristno razumeti tudi preiskavo kortizola v krvi in to, kaj pove o vašem odzivu na stres.

Zakaj zdravniki naročijo preiskavo ACTH v krvi

Zdravnik preiskavo ACTH naroči predvsem takrat, ko je kortizol nenormalen ali ko simptomi kažejo na motnjo nadledvičnih žlez ali hipofize. Le redko je to prva preiskava. S primerjavo ACTH in kortizola zdravnik ugotovi, ali se težava začne v hipofizi, ki ACTH izdeluje, ali v nadledvičnih žlezah, ki se nanj odzivata. To eno razlikovanje določa vse nadaljnje korake, od slikovnih preiskav do zdravljenja.

V Sloveniji ACTH običajno ni del osnovnih preiskav v ambulanti družinske medicine. Preiskavo navadno naroči endokrinolog, h kateremu vas osebni zdravnik napoti z napotnico, ko so opravljene osnovne laboratorijske preiskave na primarni ravni. Stopnjo nujnosti na napotnici (nujno, zelo hitro, hitro, redno) določi zdravnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa za vsako stopnjo določa najdaljšo dopustno čakalno dobo.

Simptomi, zaradi katerih se lahko opravi preiskava

  • Pridobivanje telesne teže okoli trupa, bolj okrogel obraz ali nove vijoličaste strije, kar lahko kaže na preveč kortizola
  • Dolgotrajna utrujenost, hujšanje, nizek krvni tlak ali močna želja po soli, kar lahko kaže na premalo kortizola
  • Temnenje kože na brazgotinah, členkih ali dlesnih
  • Visok krvni tlak ali visok krvni sladkor, ki ju običajni vzroki ne pojasnijo
  • Mišična šibkost, spremembe razpoloženja ali neredne menstruacije, ki se pojavijo skupaj z drugimi hormonskimi simptomi

Preiskave, ki se pogosto opravijo skupaj z ACTH

ACTH je najbolj uporaben v kontekstu. Ker preostanek zgodbe povedo kortizol in drugi hormoni nadledvičnih žlez, zdravniki pogosto pokažejo, kako se ACTH ujema s hormoni nadledvične žleze. Nadledvični žlezi uravnavata tudi sol in krvni tlak, zato vam bo zdravnik morda razložil, kaj pokaže aldosteron v krvi. Kadar simptomi kažejo na širšo hormonsko motnjo, ista logika nadzora hipofize velja tudi za druge kazalnike, zato naš vodnik razloži, kako brati vrednosti ščitničnega TSH.

Kako brati izvid preiskave ACTH

Jutranja referenčna vrednost ACTH je v mnogih laboratorijih približno 7 do 63 pg/mL, točne meje pa so odvisne od laboratorija in metode. Enota pg/mL (pikogrami na mililiter) je številčno enaka ng/L, kar boste na slovenskih izvidih pogosto videli. Nekateri laboratoriji ACTH podajajo v pmol/L: 1 ng/L ustreza približno 0,22 pmol/L, zato območje 7–63 ng/L približno ustreza 1,6–13,9 pmol/L. Svojo vrednost vedno primerjajte z referenčnim območjem, natisnjenim na vašem izvidu, in ne s številko, ki ste jo našli drugje.

Zakaj je pomemben jutranji odvzem

ACTH sledi dnevnemu ritmu. Vrednosti so najvišje zgodaj zjutraj, okoli 8. ure, najnižje pa pozno ponoči. Zaradi tega vzorca se kri navadno odvzame zjutraj, da je mogoče izvide primerjati z enotnim izhodiščem. Vzorec, odvzet ob drugem času dneva, je lahko pri isti zdravi osebi zelo drugačen, zato se ura odvzema zapiše na naročilnico.

ACTH beremo skupaj s kortizolom

Najpomembnejši korak je, da ACTH in kortizol berete drug ob drugem. Prav vzorec med obema hormonoma zdravnika usmeri k vzroku. Spodnja preglednica prikazuje štiri kombinacije, ki jih zdravniki iščejo, in kaj posamezna pogosto nakazuje.

Vzorec ACTH in kortizolaNa kaj pogosto kaže
Povišan ACTH in povišan kortizolHipofiza ali drug tumor izdeluje preveč ACTH, ki zvišuje kortizol (na primer Cushingova bolezen ali ektopični ACTH)
Nizek ACTH in povišan kortizolKortizol prihaja iz samih nadledvičnih žlez ali iz steroidnih zdravil, zato hipofiza ACTH zniža (od ACTH neodvisen Cushingov sindrom)
Povišan ACTH in nizek kortizolNadledvični žlezi se ne moreta odzvati, zato hipofiza pošilja vedno močnejši signal (primarna insuficienca nadledvičnih žlez ali Addisonova bolezen)
Nizek ACTH in nizek kortizolHipofiza ne pošilja dovolj signala, zato nadledvični žlezi izdelata malo kortizola (sekundarna insuficienca nadledvičnih žlez ali hipopituitarizem)

Ta okvir, ki ga uporabljajo zdravniki in referenčni laboratoriji, pojasni, zakaj noben od obeh hormonov sam po sebi ne pove veliko. Če vas izvid še vedno bega, naš vodnik razloži, kako brati izvide krvnih preiskav.

Kaj lahko pomeni povišan ACTH

Povišan ACTH sam po sebi ni diagnoza: njegov pomen je odvisen od hkratne vrednosti kortizola in od vaših simptomov. Ista številka lahko zato vodi v zelo različne smeri.

Cushingova bolezen

Kadar benigni tumor hipofize (adenom) izdeluje preveč ACTH, sta nadledvični žlezi prisiljeni izdelovati preveč kortizola. Ta posebni vzrok se imenuje Cushingova bolezen in je najpogostejši vzrok endogenega Cushingovega sindroma, torej presežka kortizola, ki nastaja v samem telesu. Pri tem vzorcu sta ACTH in kortizol običajno oba povišana, sledi pa navadno slikanje hipofize z magnetno resonanco.

Ektopični ACTH

Včasih ACTH samostojno izdeluje tumor zunaj hipofize, pogosto v pljučih, redkeje v trebušni slinavki. Zdravniki temu pravijo ektopično izločanje ACTH. Tako kot pri Cushingovi bolezni se zvišata tako ACTH kot kortizol, pred načrtovanjem zdravljenja pa so potrebne dodatne preiskave, ki najdejo izvor.

Primarna insuficienca nadledvičnih žlez (Addisonova bolezen)

Povišan ACTH se lahko pojavi tudi skupaj z nizkim kortizolom. V tem primeru sta nadledvični žlezi poškodovani in ne moreta izdelati dovolj kortizola, zato se hipofiza odzove tako, da izloča vedno več ACTH, da bi ju spodbudila. Ta vzorec kaže na primarno insuficienco nadledvičnih žlez, znano kot Addisonova bolezen. Ker poškodovani nadledvični žlezi lahko porušita tudi ravnovesje soli, bo zdravnik morda preveril natrij in kalij med elektroliti. V slovenskih laboratorijih se oba podajata v mmol/L.

Kaj lahko pomeni nizek ACTH

Tudi nizek ACTH dobi pomen šele ob vrednosti kortizola, zato je treba oba spet brati skupaj.

Tumorji nadledvičnih žlez in steroidna zdravila

Kadar je kortizol povišan, ACTH pa nizek, presežka kortizola navadno ne poganja hipofiza. Lahko izvira iz tumorja v eni od nadledvičnih žlez ali iz jemanja steroidnih zdravil (glukokortikoidov), na primer prednizolona ali metilprednizolona. V obeh primerih hipofiza zazna obilo kortizola in ACTH zniža. Temu stanju pravimo od ACTH neodvisen Cushingov sindrom. Če želite presežek kortizola bolje razumeti, naš članek opisuje simptome in vzroke povišanega kortizola.

Sekundarna insuficienca nadledvičnih žlez in hipopituitarizem

Kadar sta ACTH in kortizol oba nizka, je težava pogosto v sami hipofizi. Če žlezo poškoduje tumor, operacija, obsevanje ali poškodba, morda ne pošilja dovolj ACTH, posledično pa nadledvični žlezi izdelata premalo kortizola. To je sekundarna insuficienca nadledvičnih žlez, včasih del širšega stanja, imenovanega hipopituitarizem, pri katerem hkrati upade več hormonov hipofize. Ker hipofiza nadzira več kot le nadledvični žlezi, lahko sorodne težave prizadenejo tudi druge hormone, naš članek pa razloži, kaj pomeni povišan prolaktin.

Kdaj k zdravniku

Izvid ACTH mora vedno pregledati zdravnik, nekateri simptomi pa že sami zahtevajo hiter pregled. Obrnite se na svojega osebnega zdravnika, če opazite:

  • Hudo, dolgotrajno utrujenost s hujšanjem, omotico ob vstajanju ali močno željo po soli
  • Temnenje kože, zlasti na brazgotinah, členkih, komolcih ali dlesnih
  • Hitro pridobivanje teže na trupu z bolj okroglim obrazom, hitrim nastajanjem modric ali novimi vijoličastimi strijami
  • Mišično šibkost, visok krvni tlak ali visok krvni sladkor brez jasnega vzroka

Ob nenadni hudi šibkosti, bruhanju, zmedenosti ali omedlevici takoj pokličite 112 ali pojdite na urgenco: to so lahko znaki adrenalne krize (akutne insuficience nadledvičnih žlez), redkega, a resnega padca kortizola, ki zahteva takojšnje zdravljenje. Če zgodaj ukrepate, ima zdravstvena ekipa največ možnosti, da najde in odpravi vzrok.

Priprava na preiskavo ACTH in kaj vpliva na izvid

Na meritev ACTH vpliva nekaj praktičnih dejavnikov, kar je eden od razlogov, da se izvidi iste osebe sčasoma razlikujejo.

Ura odvzema in odvzem na tešče

Ker je ACTH najvišji zjutraj, se vzorec navadno odvzame zgodaj, pogosto okoli 8. ure. Morda vas bodo prosili, da pridete na tešče in se tik pred odvzemom izognete napornemu telesnemu naporu ali stresu, saj oba lahko izvid nekoliko zvišata. Laboratorij Synevo na primer svetuje, da 8 do 12 ur pred odvzemom ne jeste, ne kadite in ne pijete kave ali alkohola; vodo lahko pijete. Upoštevajte natančna navodila svojega laboratorija ali zdravnika, saj se postopki razlikujejo.

Zdravila in vsakodnevni vplivi

Največji vpliv imajo steroidna zdravila, ker jih telo prebere kot kortizol in v odziv zniža ACTH. Na številko lahko vplivajo tudi zdravila z estrogeni, nekatera zdravila proti epilepsiji ter nedavni telesni ali čustveni stres. Pred preiskavo zdravniku povejte za vsa zdravila in prehranska dopolnila, ki jih jemljete, da bo vaš izvid lahko pravilno ovrednoten.

Zakaj se izvidi med seboj razlikujejo

ACTH se sprošča v sunkih, zato se lahko dva vzorca, odvzeta z nekajurnim razmikom, razlikujeta tudi brez kakršne koli bolezni. Hormon je tudi občutljiv: vzorec mora biti ohlajen in hitro obdelan, sicer se izmerjena vrednost lahko zniža. Poleg tega lahko različni laboratorijski aparati za isto kri izmerijo različne vrednosti ACTH. Iz vseh teh razlogov zdravniki nepričakovan izvid pogosto ponovijo, namesto da bi ukrepali na podlagi ene same vrednosti.

Kje boste videli svoj izvid

Izvid prejmete pri zdravniku, ki je preiskavo naročil, laboratorijski izvidi pa se shranjujejo tudi na nacionalnem portalu zVEM. Mnogi izvidi biokemičnih preiskav so tam vidni šele približno 30 dni po preiskavi, ker naj bi jih najprej razložil zdravnik. Če izvid vidite prej kot zdravnikovo razlago, je prav, da ga z njim natančno pregledate.

Najnovejši znanstveni dosežki pri preiskavi ACTH

Raziskave še naprej izboljšujejo, kako ACTH merimo in razlagamo. Tukaj je, kaj prinašajo nedavna dela, razloženo preprosto.

Preprosta razmerja v krvi lahko pospešijo diagnozo

Za razlikovanje med vzroki presežka kortizola so včasih potrebni zapleteni večstopenjski bolnišnični testi. Študija iz leta 2026 je preverila, ali bi lahko namesto tega pomagal preprost jutranji odvzem krvi. Raziskovalci so izmerili ACTH skupaj s kortizolom in sorodnim hormonom nadledvičnih žlez DHEA-S ter jih združili v preprosta razmerja. Ugotovitev: te izhodiščne meritve so z visoko natančnostjo ločile Cushingov sindrom, ki ga poganja hipofiza, od tistega, ki izvira iz nadledvičnih žlez. Kaj to pomeni za vas: v prihodnosti bi lahko običajen nabor krvnih izvidov zdravnikom pomagal hitreje najti vzrok in se v nekaterih primerih izogniti zahtevnejšim testom. Delo je še zgodnje in izvira iz enega samega centra, zato ga je treba potrditi, preden spremeni vsakdanjo prakso.

Laboratorijski aparat lahko spremeni številko

Študija iz leta 2025 je primerjala dva pogosta laboratorijska sistema za merjenje ACTH pri ljudeh z nizkim kortizolom. Eden je praviloma izmeril višje vrednosti ACTH kot drugi, v nekaj primerih pa bi razlika lahko usmerila v napačno diagnozo. Kaj to pomeni za vas: če je vaš ACTH presenetljivo visok ali nizek, ga bo zdravnik morda ponovil, včasih na drugem aparatu, preden sklepa. To je praktičen razlog, zakaj se izvidi berejo previdno in pogosto večkrat.

Nova zdravila, usmerjena v pot ACTH

Ker je ACTH stikalo, ki vklopi izdelavo kortizola, raziskovalci preizkušajo zdravila, ki zavirajo njegovo delovanje. Eno od eksperimentalnih zdravil v obliki tablet, atumelnant, naj bi se vezalo na receptor za ACTH v nadledvičnih žlezah in umirilo presežek kortizola; preizkušajo ga v zgodnji klinični raziskavi pri ljudeh z od ACTH odvisnim Cushingovim sindromom. Kaj to pomeni za vas: ta zdravljenja so še eksperimentalna in še niso na voljo, kažejo pa, kako boljše razumevanje ACTH odpira nove možnosti za presežek kortizola, ki ga je težko zdraviti. Nedavni strokovni pregled Cushingovega sindroma potrjuje isto: presežek kortizola je lažje obvladovati, če vzrok najdemo zgodaj, pri iskanju vzroka pa ima ACTH osrednjo vlogo.

Slovarček

IzrazPomen
ACTH (adrenokortikotropni hormon)Hormon hipofize, ki nadledvičnima žlezama sporoči, naj izdelata kortizol.
HipofizaŽleza v velikosti graha na dnu možganov, ki sprošča ACTH in več drugih hormonov.
Nadledvični žleziDve majhni žlezi na vrhu ledvic, ki izdelujeta kortizol in druge hormone.
KortizolSteroidni hormon, ki pomaga uravnavati stres, krvni sladkor, krvni tlak in vnetje.
Os HHNOs hipotalamus–hipofiza–nadledvični žlezi, povratna veriga, ki nadzira izdelavo kortizola.
Cushingov sindromStanje, ki ga povzroča preveč kortizola iz kateregakoli vira, v telesu ali zunaj njega.
Cushingova bolezenCushingov sindrom, ki ga povzroča tumor hipofize, ki izdeluje ACTH.
Addisonova bolezenPrimarna insuficienca nadledvičnih žlez, pri kateri poškodovani žlezi izdelata premalo kortizola.
Ektopični ACTHACTH, ki ga izdeluje tumor zunaj hipofize, na primer v pljučih.
DHEA-SDehidroepiandrosteron sulfat, hormon nadledvičnih žlez, ki se včasih meri skupaj z ACTH.

Pogosta vprašanja

Ali moram biti za preiskavo ACTH na tešče?

Odvzem na tešče ni vedno obvezen, a mnogi laboratoriji prosijo, da nekaj ur pred odvzemom ne jeste in da kri daste zjutraj, ko je ACTH naravno najvišji. Tako so izvidi med seboj primerljivi. Ker lahko tudi naporna vadba in stres zvišata vrednost, vas bodo morda prosili, da pred odvzemom počivate. Vedno upoštevajte natančna navodila svojega laboratorija ali zdravnika, saj se postopki med ustanovami razlikujejo.

Kaj pomeni povišan ACTH pri normalnem kortizolu?

Povišan ACTH pri kortizolu, ki je še v referenčnem območju, je lahko zgodnja ali mejna ugotovitev. Včasih se pojavi, preden se kortizol spremeni, in zdravnika lahko spodbudi, da preiskavo ponovi ali doda druge, da vidi, ali se razvija motnja nadledvičnih žlez ali hipofize. Sam po sebi ni diagnoza. Na številko vplivajo ura odvzema, vaša zdravila in laboratorijska metoda, zato je pomemben celoten kontekst.

Zakaj se moji izvidi ACTH od preiskave do preiskave spreminjajo?

ACTH se sprošča v kratkih sunkih, zato njegova raven čez dan, celo v isti uri, naravno niha. Dva vzorca, odvzeta ob različnem času, se zato lahko razlikujeta tudi pri povsem zdravi osebi. Hormon je tudi občutljiv in mora biti ohlajen ter hitro obdelan, različni laboratorijski aparati pa lahko izmerijo različne vrednosti. To so pogosti razlogi, da zdravniki nepričakovan izvid ponovijo, preden ukrepajo.

Ali zdravila vplivajo na vrednost ACTH?

Da. Največji vpliv imajo steroidna zdravila (glukokortikoidi), kot sta prednizolon in metilprednizolon, ker jih telo prebere kot kortizol in zniža ACTH. Na izvid lahko vplivajo tudi zdravila z estrogeni in nekatera zdravila proti epilepsiji. Spremenijo ga lahko tudi nedavni stres, operacija ali bolezen. Zdravniku dajte popoln seznam svojih zdravil in prehranskih dopolnil, da bo izvid pravilno razložen.

Ali je preiskava ACTH enaka preiskavi kortizola?

Ne, a sta tesno povezani. ACTH je signal hipofize, kortizol pa odziv nadledvičnih žlez na ta signal. Meritev le enega pove le pol zgodbe, zato se oba navadno merita skupaj. Prav vzorec med njima, kateri je povišan in kateri nizek, zdravniku pomaga razlikovati motnjo hipofize od motnje nadledvičnih žlez.

Ali starost vpliva na normalne vrednosti ACTH?

Da, starost in življenjsko obdobje lahko vplivata na ACTH. Novorojenčki imajo pogosto višje vrednosti, pri starejših odraslih pa je jutranji vrh navadno manj izrazit. Vlogo imata tudi nosečnost in naravni dnevno-nočni ritem. To je eden od razlogov, da laboratoriji navajajo lastna referenčna območja in da je treba vaš izvid primerjati z območjem na izvidu, ne s splošno številko.

Viri

  • MedlinePlus, National Library of Medicine — Adrenocorticotropic Hormone (ACTH) — medlineplus.gov
  • Cleveland Clinic — Adrenocorticotropic Hormone (ACTH): What It Is and Function — my.clevelandclinic.org
  • Mayo Clinic — Cushing syndrome: Symptoms and causes — mayoclinic.org
  • Nieman LK, Castinetti F, Newell-Price J, et al. — Cushing syndrome — Nature Reviews Disease Primers, 2025 — doi.org/10.1038/s41572-024-00588-w
  • Koroglu EY, Tam AA, Faki S, et al. — Diagnostic Utility of ACTH, Cortisol, DHEAS, and Their Derived Ratios in Cushing’s Syndrome Subtypes — Journal of Clinical Medicine, 2026 — doi.org/10.3390/jcm15072772
  • Singha A, Mukhopadhyay P, Ghosh S — Adrenocorticotropic Hormone Measured by Immulite 1000 and Elecsys Assay Platforms in Suspected Cases of Hypocortisolism: A Word of Caution — Endocrine Practice, 2025 — doi.org/10.1016/j.eprac.2025.02.018
  • ClinicalTrials.gov — A Phase 1b/2a Study of CRN04894 (atumelnant) in ACTH-dependent Cushing’s Syndrome — NCT05804669, 2023 — clinicaltrials.gov/study/NCT05804669
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) — Pravica do storitev specialistično ambulantne dejavnosti (napotnica, stopnje nujnosti), januar 2025 — zloženka ZZZS (PDF)
  • Synevo Adria lab — Priprava na odvzem krvi — synevo.si
  • N1 Slovenija — Zakaj pacienti na zVEM svojih laboratorijskih izvidov ne morejo videti takoj — n1info.si

Za nadaljnje branje

Razumite svoje laboratorijske izvide z AI DiagMe

Izvid ACTH le redko stoji sam: največ pove ob kortizolu, včasih pa tudi ob DHEA-S ali elektrolitih, ki preverijo natrij in kalij. Prav pri skupnem branju teh številk se mnogi izgubijo. AI DiagMe vam pomaga razumeti, kaj vaše laboratorijske vrednosti pomenijo, v preprostem jeziku, da boste na naslednji pregled prišli bolje obveščeni. Orodje je namenjeno razumevanju izvidov, ne postavljanju diagnoze in ne nadomešča vašega zdravnika.

Pridobite razlago izvidov v nekaj minutah

Uredniška ekipa

  • AI DiagMe

    Avtor

    Ekipa AI DiagMe združuje zdravnike, klinične strokovnjake in medicinske urednike. Naše članke pišejo strokovnjaki za zdravstveno komuniciranje, nato pa jih pregledajo in potrdijo zdravniki našega znanstvenega odbora, ki ga sestavljajo bolnišnični zdravniki s področij, kot so hematologija, endokrinologija in splošna medicina. Julien Priour, ki vodi uredniško delo, ima MBA s šole HEC Paris, znanstveno pisanje in objavljanje pa se je učil na francoskem nacionalnem inštitutu za raziskave za trajnostni razvoj (IRD, FUN-MOOC, 2026). Vsaka vsebina temelji na veljavnih kliničnih smernicah in recenziranih medicinskih objavah.

    E-pošta Spletna stran
  • Julien Priour

    Uredil

    Soustanovitelj in izvršni direktor AI DiagMe · Višji medicinski urednik · Diplomant HEC Paris

    Julien Priour is a senior medical editor at AI DiagMe, where he oversees the editorial line and the fact-checking process. A graduate of HEC Paris, he has 3 years of experience in health publishing and was trained in scientific writing and publishing by the French National Research Institute for Sustainable Development (IRD, FUN-MOOC, 2026). He makes sure that every article follows current medical guidelines and is reviewed and validated by a physician from the scientific and ethics committee. He sets the sourcing standards (HAS, Ameli, INSERM…) and the review standards applied across the entire site.

    E-pošta LinkedIn
  • dr. Claude Tchonko

    Strokovni pregled

    Dr. Claude Tchonko is a hematologist, in practice since 2013, currently working at Clinique Mas de Rochet (Castelnau-le-Lez, France). With an international background, he specializes in the management of hematologic malignancies (leukemias, lymphomas, myelomas), with particular expertise in autologous stem cell transplantation, CAR-T cell therapy and the optimization of care pathways in onco-hematology.

    Author of a reference work, “Lymphoid Hematologic Malignancies in Mali”, he combines clinical practice with active involvement in projects developing technology solutions for healthcare.

    He holds a State Doctorate in Medicine (Faculty of Medicine of Bamako, 2006) and completed his training with a Certificate of Specialized Studies in Bioclinical Hematology (Abidjan-Cocody, 2010) and several university diplomas: a DFMS in Hematology and an inter-university diploma (DIU) in Onco-Hematological Cytogenetics (Grenoble), as well as a university diploma (DU) in major sickle cell disease (UPEC).

    dr. Claude Tchonko LinkedIn

Sorodni članki

Kmalu