Odpre se v novem zavihku

Referenčne vrednosti krvi: preglednica in razlaga za odrasle

Kazalo vsebine

Referenčne vrednosti krvi: preglednica okvirnih vrednosti za odrasle

⚕️ Ta članek je zgolj informativne narave in ne nadomešča posveta z zdravnikom. O svojih izvidih se vedno posvetujte z zdravnikom.

Referenčne vrednosti krvi so vrednosti, ki jih laboratorij natisne ob vsakem izvidu, da pokaže, kaj je običajno za zdravega človeka. Številka, označena kot povišana ali znižana, lahko vznemiri, a izvid zunaj območja še ne pomeni samodejno, da je nekaj narobe. Ta vodnik razloži, kaj ta območja predstavljajo, kako brati stolpce in enote na izvidu, in prinaša preglednico okvirnih vrednosti za odrasle pri najpogostejših preiskavah – od krvne slike do holesterola in ščitnice – v enotah, ki jih uporabljajo slovenski laboratoriji. Izvedeli boste tudi, zakaj se območja razlikujejo med laboratoriji ter med moškimi, ženskami in v nosečnosti, kakšna je v resnici razlika med „normalnim“ in „optimalnim“ in katere izvide se splača hitreje pogovoriti z zdravnikom.

Referenčne vrednosti krvi: kaj pomeni referenčno območje

Kaj v resnici pomenijo referenčne vrednosti krvi

Referenčno območje – imenovano tudi „normalne vrednosti“ ali „referenčni interval“ – je pas vrednosti, v katerega pri določeni preiskavi spada večina zdravih ljudi. Pri večini krvnih preiskav je območje določeno tako, da zajame srednjih 95 % zdrave referenčne skupine. Preprosto povedano: laboratorij je izmeril veliko ljudi brez znane bolezni in meje postavil tako, da jih je 19 od 20 znotraj območja.

Ta definicija ima pomembno posledico. Po zasnovi bo približno vsak dvajseti povsem zdrav človek pri posamezni preiskavi tik zunaj območja. Ena sama označena vrednost je zato pogosta in sama po sebi le redko zaskrbljujoča. Pomembni so velikost odstopanja, vzorec več kazalnikov, vaši simptomi in zdravstvena zgodovina. Najkoristnejša navada je, da se naučite brati izvide krvi kot celoto, namesto da se oklepate ene številke.

Pomaga tudi poznavanje kratic. Izvidi so polni kratic, kot so Hb, Lkc, ALT in oGF. Hiter pregled kratic krvnih preiskav vam bo olajšal branje preostanka strani.

Kako določijo referenčno območje

Laboratoriji teh številk ne izmislijo. Mednarodne smernice za določitev območja priporočajo preiskavo vsaj 120 zdravih prostovoljcev v opredeljeni skupini (usklajeni po starosti in spolu), meritev kazalnika in navedbo osrednjih 95 % izvidov. Mnogi laboratoriji uporabljajo območja, ki jih poda in potrdi proizvajalec aparatov, namesto da bi sami izvedli veliko raziskavo, nato pa jih preverijo na manjšem vzorcu. Za krvno sliko je Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino (SZKKLM) pripravilo enotne okvirne referenčne vrednosti za odrasle, ki jih je leta 2016 odobril Razširjeni strokovni kolegij za laboratorijsko diagnostiko pri Ministrstvu za zdravje.

Ker se metoda, aparati in referenčna populacija med laboratoriji razlikujejo, lahko dva laboratorija za isto preiskavo navedeta nekoliko različni „normalni“ meji. To je normalno in pričakovano. Praktično pravilo je preprosto: svojo vrednost vedno primerjajte z območjem, natisnjenim na vašem izvidu, iz laboratorija, ki je obdelal vaš vzorec.

Kako brati številke: enote, stolpci in oznake

Vsaka vrstica izvida krvi ima tri dele: vaš rezultat, referenčno območje in enoto. Pred imenom preiskave slovenski laboratoriji pogosto zapišejo vrsto vzorca, na primer S- (serum), P- (plazma) ali K- (kri). Ko je vrednost zunaj navedenega območja, je na izvidu posebej označena; način označevanja je odvisen od laboratorija.

Enote so pomembnejše, kot si ljudje mislijo. Slovenski laboratoriji uporabljajo enote SI, kot so milimoli na liter (mmol/L) in mikromoli na liter (µmol/L), jetrne encime pa pogosto v mikrokatalih na liter (µkat/L; 1 µkat/L = 60 U/L). Ameriške strani uporabljajo konvencionalne enote, kot so miligrami na deciliter (mg/dL). Ista glukoza je lahko 5,0 mmol/L ali 90 mg/dL, odvisno od sistema, zato številke nikoli ne primerjajte z območjem v drugi enoti. Uporabljamo tudi decimalno vejico (5,4), ne pike.

Nekaj praktičnih nasvetov za branje:

  • Preverite, ali je preiskava zahtevala tešče stanje (glukoza in holesterol ga pogosto). Vzorec, ki ni odvzet na tešče, lahko spremeni izvid in njegovo razlago.
  • Glejte trende. Primerjava današnje vrednosti s prejšnjo pogosto pove več kot en sam posnetek.
  • Upoštevajte, da se nekatere preiskave, kot je holesterol, presojajo glede na ciljne vrednosti in ne glede na običajno območje v populaciji.

Pomaga preprost primer. Recimo, da je vaša glukoza na tešče 6,3 mmol/L, laboratorij pa navaja območje 4,11–5,89 mmol/L. Izvid je označen, a 6,3 je le malo nad mejo in sam po sebi ne pomeni, da imate sladkorno bolezen: po priročniku NIJZ vrednost med 6,1 in 6,9 mmol/L pomeni mejno bazalno glikemijo, za sladkorno bolezen pa je eno od meril 7,0 mmol/L ali več (NIJZ). Morda bo sledila le ponovitev ali preiskava HbA1c. Ista oznaka bi pomenila nekaj povsem drugega pri 14 mmol/L ali ob simptomih. Oddaljenost od meje in okoliščine so tisto, kar oznako spremeni v ugotovitev.

Če izvid združuje rezultate v sklope, ima vsak sklop svojo logiko. Najpogostejša sta krvna slika (ki pregleda krvne celice) in biokemične preiskave krvi (ki pregledajo kemijo, kot so glukoza, ledvični in jetrni kazalniki).

Referenčne vrednosti krvi: preglednica po sklopih

Spodnje preglednice navajajo okvirne referenčne vrednosti za odrasle v enotah SI. Za krvno sliko so to poenotene vrednosti SZKKLM, za biokemijo pa primer kataloga laboratorija Zdravstvenega doma Postojna (velja od 20. 12. 2024). Uporabljajte jih le kot splošno vodilo. Šteje območje, natisnjeno na vašem izvidu, saj se meje razlikujejo glede na laboratorij, metodo, starost in spol. Preglednice ne nadomeščajo vašega izvida ali zdravnikove razlage.

Referenčne vrednosti pogostih krvnih preiskav, vključno s krvno sliko

Krvna slika (hemogram)

Krvna slika prešteje in izmeri rdeče in bele krvničke ter trombocite. Je najpogosteje naročena krvna preiskava in pogost vir oznak „zunaj območja“.

Preiskava (kratica)Okvirno območje za odrasle (SZKKLM)
Hemoglobin (Hb)130–170 g/L (moški); 120–150 g/L (ženske)
Hematokrit (Hct)0,400–0,500 (moški); 0,360–0,460 (ženske)
Levkociti (Lkc)4,00–10,00 × 10⁹/L
Eritrociti (Eri)4,50–5,50 × 10¹²/L (moški); 3,80–4,80 × 10¹²/L (ženske)
Trombociti (Tr)150–410 × 10⁹/L
Povprečni volumen eritrocita (MCV)83,0–101,0 fL
Povprečna masa hemoglobina v eritrocitu (MCH)27,0–32,0 pg
MCHC315–345 g/L
Porazdelitev velikosti eritrocitov (RDW)11,6–14,0 %

Biokemija, elektroliti in ledvice

Ti kemijski kazalniki odražajo vaš krvni sladkor, soli in to, kako dobro ledvice filtrirajo. Sestavljajo večino biokemičnih preiskav in preiskave elektrolitov v krvi.

Preiskava (kratica)Okvirno območje za odrasle (primer: ZD Postojna)
Glukoza na tešče4,11–5,89 mmol/L (pod 60 let); 4,56–6,39 mmol/L (nad 60 let)
Natrij (Na)136–145 mmol/L
Kalij (K)3,8–5,5 mmol/L
Kloridi (Cl)98–107 mmol/L
Kalcij (Ca)2,02–2,60 mmol/L
Sečnina (urea)pod 8,3 mmol/L (pod 60 let); pod 11,9 mmol/L (nad 60 let)
Kreatinin59–104 µmol/L (moški); 45–84 µmol/L (ženske)
oGF (po CKD-EPI)nad 90 mL/min/1,73 m²

Kreatinin in oGF sta glavni številki za delovanje ledvic, glukoza na tešče (skupaj s HbA1c) pa je osrednja pri preiskavah krvnega sladkorja in sladkorne bolezni. Vrednost oGF med 60 in 90 je pri starejših pogosta in sama po sebi še ne pomeni bolezni ledvic.

Jetrni testi in beljakovine

Jetrni encimi se zvišajo, ko so jetrne celice obremenjene ali vnete. Bilirubin in albumin dodata podatke o splošnem delovanju jeter. Ti kazalniki so jedro jetrnih testov.

Preiskava (kratica)Okvirno območje za odrasle (primer: ZD Postojna)
Alanin-aminotransferaza (ALT)pod 0,74 µkat/L (moški); pod 0,56 µkat/L (ženske)
Aspartat-aminotransferaza (AST)pod 0,58 µkat/L (moški); pod 0,52 µkat/L (ženske)
Gama GTpod 0,92 µkat/L (moški); pod 0,63 µkat/L (ženske)
Alkalna fosfataza (ALP)0,67–2,15 µkat/L (moški); 0,58–1,74 µkat/L (ženske)
Bilirubin celokupnipod 15,0 µmol/L
Albumin35,0–52,0 g/L

Če vaš laboratorij encime navaja v U/L, vrednost v µkat/L pomnožite s 60: ALT pod 0,74 µkat/L je na primer približno pod 44 U/L.

Holesterol, ščitnica, železo in vnetje

Nekatere od teh preiskav se presojajo glede na cilje in ne glede na populacijska območja. Najjasnejši primer je holesterol: nižji je na splošno boljši, zato se lipidogram presoja glede na zaželene meje, cilj pa je odvisen od vašega tveganja za bolezni srca in žil.

Preiskava (kratica)Okvirna vrednost za odrasle
Celokupni holesterolpod 5,17 mmol/L (ZD Postojna)
Holesterol LDLpod 3,31 mmol/L (ZD Postojna); ciljna vrednost je pri večjem tveganju nižja
Holesterol HDLvišji je ugodnejši; nizek pod približno 1,0 mmol/L (moški) oziroma 1,3 mmol/L (ženske)
Trigliceridipod 2,26 mmol/L (ZD Postojna); na tešče zaželeno pod 1,7 mmol/L
TSH (ščitnica)0,27–4,20 mIU/L (ZD Postojna)
Feritin30–400 µg/L (moški); 17–150 µg/L (ženske) (ZD Postojna)
C-reaktivni protein (CRP)pod 8,0 mg/L (ZD Postojna)
HbA1c4,8–5,9 % oziroma 29–41 mmol/mol (ZD Postojna)

Za te kazalnike je več konteksta v posebnih vodnikih o normalnih vrednostih ščitničnih hormonov (TSH) ter o železu, feritinu in transferinu.

Zakaj se vaša območja lahko razlikujejo: laboratorij, spol, starost in nosečnost

Če primerjate dva izvida, se natisnjene meje morda ne ujemajo – in to ni napaka. Referenčno območje upravičeno premakne več dejavnikov.

  • Laboratorij. Različni aparati, reagenti in metode dajo nekoliko različne meje, zato vedno velja območje vašega laboratorija.
  • Spol. Moški in ženske imajo različna običajna območja za hemoglobin, hematokrit, kreatinin, feritin in več hormonov.
  • Starost. Otroci imajo drugačna območja kot odrasli, nekateri kazalniki (na primer sedimentacija, SR, ali glukoza in sečnina v katalogu zgoraj) pa se s starostjo zvišujejo.
  • Nosečnost. Volumen krvi se poveča in fiziologija se spremeni, zato se med nosečnostjo premakne veliko vrednosti. Hemoglobin pogosto pade in tudi drugi kazalniki se premaknejo, zato se krvne preiskave v nosečnosti berejo glede na območja za nosečnost.

Tudi drugi vsakdanji dejavniki – nedavni obroki, hidracija, hud napor, zdravila in celo čas dneva – lahko premaknejo izvid. Še en razlog, da mejna oznaka le redko pomeni sodbo.

Pogosti razlogi, da je zdrav izvid zunaj območja

Ko je označena ena sama vrednost in se sicer počutite dobro, je razlaga pogosto nenevarna in ne bolezen. Pogosti, nezaskrbljujoči vzroki so:

  • nedaven obrok ali sladka pijača pred preiskavo, ki je zahtevala tešče stanje;
  • intenzivna vadba dan ali dva pred preiskavo, ki lahko zviša mišične in jetrne encime;
  • dehidracija, ki zgosti kri in lahko hkrati rahlo premakne več vrednosti;
  • čas dneva, saj nekateri kazalniki, kot sta železo in kortizol, sledijo dnevnemu ritmu;
  • nedavna okužba ali cepljenje, ki lahko zviša vnetne kazalnike, kot je CRP;
  • nova ali spremenjena zdravila in prehranska dopolnila;
  • običajne razlike v metodi med laboratoriji.

Nobeden od teh razlogov ne zagotavlja, da je izvid nenevaren, skupaj pa pojasnijo, zakaj zdravniki mejno preiskavo pogosto ponovijo, preden ukrepajo.

„Normalno“ in „optimalno“: kaj pomeni razlika

Normalno (referenčno) območje je statistični opis, optimalna vrednost pa klinični cilj. Ljudje vse pogosteje sprašujejo o „optimalnih“ območjih v primerjavi z „normalnimi“, zato je vredno biti natančen. Normalno (referenčno) območje preprosto pove, kam spada večina zdrave populacije. Ne obljublja, da je vsaka vrednost v njem idealna ali da je vrednost tik zunaj njega škodljiva.

Optimalna ali ciljna vrednost je klinični cilj, ki ga navadno določijo medicinske smernice za določen namen. Primeri so ciljne vrednosti holesterola LDL glede na srčno-žilno tveganje, HbA1c pri presejanju za sladkorno bolezen in meje zadostne preskrbljenosti z vitaminom D – izbrane so za zmanjšanje prihodnjega tveganja, ne za opis običajne populacije. Pojma se prekrivata, a nista enaka. Samostojno lovljenje „optimalnih“ številk lahko povzroči nepotrebno skrb, zato optimalne cilje jemljite kot temo za pogovor z zdravnikom, ki pozna vaš celoten položaj, in ne kot mejo za „opravil/ni opravil“.

Kaj storiti, ko je izvid označen kot povišan ali znižan

Označena vrednost zahteva miren pogled korak za korakom, ne preplaha. Uporabite ta kratek seznam:

  1. Preverite enote in območje. Prepričajte se, da vrednost berete glede na ustrezno območje in enote na istem izvidu.
  2. Preverite, kako daleč zunaj je. Vrednost tik čez mejo je nekaj povsem drugega kot izrazito odstopanje.
  3. Poglejte vzorec. Je odstopanje en sam kazalnik ali več sorodnih izvidov kaže v isto smer (na primer več jetrnih encimov skupaj)?
  4. Upoštevajte okoliščine. Ste bili na tešče, kot je bilo naročeno? Ste bolni, dehidrirani, noseči ali jemljete novo zdravilo?
  5. Primerjajte s preteklostjo. Stabilna vrednost, ki je bila vedno rahlo zunaj območja, je pomirjujoča; nenadna sprememba je bolj vredna pozornosti. Prejšnje izvide pogosto najdete na portalu zVEM.
  6. Vprašajte zdravnika. Odloči lahko, ali izvid zahteva ponovitev, spremljanje ali nadaljnje preiskave.

Tu vam lahko pri pripravi pomaga tudi orodje za razlago izvidov. Ne postavi diagnoze, lahko pa številke prevede v preprost jezik in opozori, kaj je vredno omeniti na pregledu.

Kdaj se zaradi izvidov posvetovati z zdravnikom

Večina oznak zunaj območja je blagih in jih obravnavajo ob rednem pregledu. Nekateri položaji pa zahtevajo hitrejšo zdravniško pozornost. Brez odlašanja se obrnite na zdravnika, če je izvid krvi izrazito zunaj območja, če ga spremljajo simptomi ali če je zdravnik prosil, da ga obvestite o določeni vrednosti.

Splošni znaki, ki ob nenormalnem izvidu zahtevajo pravočasen nasvet, so nepojasnjena ali hitra izguba telesne teže, trajna vročina, huda utrujenost ali zadihanost, hitro nastajanje modric ali krvavitve, rumena koža ali beločnice, bolečina v prsih ali zmedenost. Niso vezani na eno številko – so razlog, da poiščete pomoč ne glede na to, kaj piše v preglednici. Ko izvidi in simptomi kažejo v isto smer, ne čakajte na naslednji načrtovani obisk; v nujnih primerih pokličite 112. Ne pozabite tudi, da lahko le usposobljen zdravnik vaše izvide postavi v kontekst celotnega zdravja in postavi diagnozo.

Slovarček

  • Albumin: glavna beljakovina v krvi, ki nastaja v jetrih; nizke vrednosti lahko odražajo težave z jetri, ledvicami ali prehrano.
  • Krvna slika (hemogram): sklop, ki prešteje rdeče in bele krvničke ter trombocite.
  • oGF (ocenjena glomerulna filtracija, eGFR): izračunana številka, ki oceni, kako dobro ledvice filtrirajo kri.
  • Hematokrit (Hct): delež krvi, ki ga sestavljajo rdeče krvničke; v Sloveniji pogosto naveden kot decimalno število (0,420).
  • HbA1c (glikirani hemoglobin): merilo povprečnega krvnega sladkorja v približno zadnjih treh mesecih.
  • Referenčno območje (referenčni interval): pas vrednosti, v katerega pri preiskavi spada večina zdravih ljudi, navadno osrednjih 95 %.
  • Enote SI: mednarodni merski sistem (na primer mmol/L), ki ga uporabljajo slovenski laboratoriji namesto ameriških konvencionalnih enot.
  • Standardni odklon: statistično merilo razpršenosti vrednosti; referenčna območja navadno segajo približno dva standardna odklona od povprečja.
  • TSH (ščitnico stimulirajoči hormon): hormon za presejanje delovanja ščitnice.

Pogosta vprašanja

Kako določijo referenčne vrednosti krvnih preiskav?

Večino referenčnih območij določijo tako, da preiščejo skupino zdravih ljudi – mednarodne smernice priporočajo vsaj 120 prostovoljcev, usklajenih po starosti in spolu – in vzamejo osrednjih 95 % njihovih izvidov. Meje so navadno postavljene približno dva standardna odklona od povprečja. Mnogi laboratoriji uporabljajo območja, ki jih je potrdil proizvajalec aparatov, namesto da bi sami izvedli veliko raziskavo. Ker se metoda in referenčna skupina razlikujeta, se območja med laboratoriji nekoliko razlikujejo, zato je pomembno območje na vašem izvidu.

Ali izvid zunaj referenčnih vrednosti pomeni, da sem bolan?

Ne nujno. Po definiciji bo približno vsak dvajseti zdrav človek pri posamezni preiskavi tik zunaj območja, preprosto zaradi načina, kako je območje določeno. Blaga oznaka je pogosta in jo pogosto pojasnijo nedavna hrana, vadba, hidracija, zdravila ali običajno nihanje. Pomembno je, kako daleč zunaj je vrednost, ali se ujema več sorodnih kazalnikov in ali imate simptome. Posamezno mejno številko je najbolje, da jo potrdi ali razloži zdravnik, namesto da bi jo jemali kot diagnozo.

Zakaj se moje referenčne vrednosti razlikujejo od prijateljevih?

Razlogov je več. Različni laboratoriji uporabljajo različne aparate in metode, zato se njihove natisnjene meje razlikujejo. Območja se upravičeno razlikujejo tudi glede na spol (moški in ženske se razlikujejo pri hemoglobinu, kreatininu, feritinu in drugem) in starost. Tudi nosečnost premakne veliko vrednosti. Zato svoje številke nikoli ne primerjajte z območjem z drugega izvida ali iz drugega laboratorija – le z območjem na svojem izvidu, v istih enotah.

Kakšna je razlika med „normalnimi“ in „optimalnimi“ vrednostmi?

Normalno (referenčno) območje je statistično: opisuje, kam spada večina zdravih ljudi. Optimalna ali ciljna vrednost je klinični cilj, ki ga določijo smernice za zmanjšanje prihodnjega tveganja, na primer ciljne vrednosti holesterola ali HbA1c. Vrednost je lahko znotraj normalnega območja, a ne pri optimalnem cilju, mogoče pa je tudi obratno. Optimalni cilji so odvisni od vašega osebnega tveganja, zato se o njih najbolje pogovorite z zdravnikom, namesto da bi jih presojali samo po preglednici.

Ali moram biti pred krvno preiskavo na tešče?

To je odvisno od preiskave. Glukozo na tešče in celoten lipidogram pogosto izmerijo po 8–12 urah brez hrane, ker hrana spremeni izvid. Mnoge druge preiskave, vključno z večino krvne slike, tešče stanja ne zahtevajo. Slovenski laboratoriji za biokemične preiskave pogosto prosijo za jutranji odvzem na tešče, voda pa je dovoljena (Synevo). Navodila dobite na napotnici ali v laboratoriju. Če bi morali biti na tešče, pa niste bili, to povejte, ker vpliva na razlago izvida.

Ali lahko izvide krvi razložim brez zdravnika?

Naučite se lahko veliko – kaj pomeni posamezen kazalnik, ali je vrednost v območju in o katerih izvidih vprašati. Orodja in vodniki naredijo številke veliko manj zastrašujoče. Ne smete pa si sami postavljati diagnoze ali spreminjati zdravljenja na podlagi preglednice. Referenčna območja so splošna, vaš položaj pa je poseben, in le usposobljen zdravnik lahko vaše izvide, simptome in zgodovino poveže v diagnozo.

Viri

Preberite tudi

Razumite svoje laboratorijske izvide z AI DiagMe

Preglednica referenčnih vrednosti vam pove, ali je številka v območju, ne more pa povedati, kaj za vas pomeni vzorec v krvni sliki, ledvičnih in jetrnih kazalnikih, lipidogramu ali ščitnici (TSH). AI DiagMe prebere vaš laboratorijski izvid in vsak rezultat razloži v preprostem jeziku ter vam pomaga videti, o katerih vrednostih se je vredno pogovoriti in katera vprašanja prinesti zdravniku. Namenjen je temu, da svoje izvide razumete – ne postavlja diagnoz in nikoli ne nadomešča vašega zdravnika. Naložite svoj izvid in steno številk spremenite v jasno, mirno razlago.

➡️ Pridobite razlago izvidov v nekaj minutah

Uredniška ekipa

  • Logotip AI DiagMe

    Avtor

    Ekipo AI DiagMe sestavljajo zdravniki, klinični strokovnjaki in medicinski uredniki. Naše članke pišejo strokovnjaki za komuniciranje v zdravstvu, nato jih pregledajo in potrdijo zdravniki našega znanstvenega odbora, ki ga sestavljajo bolnišnični zdravniki, dejavni na področjih, kot so hematologija, endokrinologija in splošna medicina. Julien Priour, ki vodi uredniško delo, ima MBA šole HEC Paris in se je usposabljal za znanstveno pisanje in objavljanje na francoskem nacionalnem raziskovalnem inštitutu za trajnostni razvoj (IRD, FUN-MOOC, 2026). Vsaka vsebina temelji na veljavnih kliničnih smernicah in strokovno recenziranih medicinskih objavah.

    E-pošta Spletna stran
  • Julien Priour

    Uredil

    Soustanovitelj in izvršni direktor AI DiagMe · Višji medicinski urednik · Diplomant HEC Paris

    Julien Priour is a senior medical editor at AI DiagMe, where he oversees the editorial line and the fact-checking process. A graduate of HEC Paris, he has 3 years of experience in health publishing and was trained in scientific writing and publishing by the French National Research Institute for Sustainable Development (IRD, FUN-MOOC, 2026). He makes sure that every article follows current medical guidelines and is reviewed and validated by a physician from the scientific and ethics committee. He sets the sourcing standards (HAS, Ameli, INSERM…) and the review standards applied across the entire site.

    E-pošta LinkedIn
  • dr. Claude Tchonko

    Strokovni pregled

    Dr. Claude Tchonko is a hematologist, in practice since 2013, currently working at Clinique Mas de Rochet (Castelnau-le-Lez, France). With an international background, he specializes in the management of hematologic malignancies (leukemias, lymphomas, myelomas), with particular expertise in autologous stem cell transplantation, CAR-T cell therapy and the optimization of care pathways in onco-hematology.

    Author of a reference work, “Lymphoid Hematologic Malignancies in Mali”, he combines clinical practice with active involvement in projects developing technology solutions for healthcare.

    He holds a State Doctorate in Medicine (Faculty of Medicine of Bamako, 2006) and completed his training with a Certificate of Specialized Studies in Bioclinical Hematology (Abidjan-Cocody, 2010) and several university diplomas: a DFMS in Hematology and an inter-university diploma (DIU) in Onco-Hematological Cytogenetics (Grenoble), as well as a university diploma (DU) in major sickle cell disease (UPEC).

    dr. Claude Tchonko LinkedIn

Sorodni članki

Kmalu